Iglavci ali storžnjaki (Pinophyta) so drevesa in grmičevje, ki rastejo po celem svetu in od listavcev razlikujejo po svojih listih, ki so trdi in v obliki iglic. Skoraj vsi so zimzeleni in iglic ne odvržejo, iz cvetov pa se razvijejo storži. Uspevajo vse od morske gladine pa do višinske meje vegetacije.
Iglavcev je zelo veliko vrst, saj obstajajo pritlikave smreke, bori, jelke, ciprese …, ki jih uporabljamo za okras v vrtovih, parkih in nasadih, ker so zimzeleni in zelo nizke rasti.
Nekatere vrste iglavcev zrastejo v visoka drevesa, ki so nepogrešljiva, zaradi svojih lastnosti v obrti, gospodarstvu in industriji. Visokorasli iglavci, ki uspevajo v Sloveniji in so najbolj primerni za koristno izkoriščanje in obdelavo lesa so: smreka, jelka, bor in macesen, čeprav med iglavce prištevamo še celo vrsto iglavcev, ki uspevajo po svetu in jih kot eksotična okrasna drevesa najdemo tudi v parkih in grajskih vrtovih v Sloveniji. Obstaja tudi veliko vrst pritlikavih smrek, jelk, cipres in borov, ki krasijo pokrajino tudi v letnem času, ko ostala drevesa odvržejo liste.
Iglavci v zdravilstvu
Tudi naši predniki so dobro poznali zdravilne učinke spodaj naštetih iglavcev, njihovo koriščenje v ljudski medicini je bilo zelo razširjeno, saj iglavci vsebujejo zdravilne snovi in učinkovine kot so: eterična olja, smole, terpentinovo olje in vitamin C. Kar se tiče zdravilne učinkovitosti, so si vsi iglavci enakovredni.
Smreka (Picea abies)
Spada med najbolj razširjena drevesa v Sloveniji, saj so jo v 19. stoletju začeli masovno saditi skoraj po vsej Sloveniji, razen ob obali morja in Panonski nižini. Smreka zraste v višino tudi do 60 m ali tudi višje, ima zelo plitek koreninski sistem in korenine segajo le nekaj decimetrov globoko, so pa zelo na široko razvejane. Iglice so štirirobne in dolge 10 do 25 mm, ki so na koncu špičaste in nas lahko hitro zbodejo v dlan, na veji ostanejo 5 do 7 let, redkeje pa tudi do 9 let. Smreka cveti od konca aprila do konca maja, v posameznih letih zelo intenzivno. Iz ženskih socvetij se razvijejo storži, ki visijo navzdol. Storži dozorijo jeseni, vendar ostanejo zaprti. Odpirati se začnejo februarja iz njih pa izpadajo semena s krilci. Storži preko poletja odpadejo.
Mlade vršičke smreke uporabimo za pripravo sirupa, čaja kot preliv, pri uporabi smole pa moramo biti zelo previdni. Čaj in sirup nam pomagata za blažitev kašlja, gripe, katarja in za preganjanje spomladanske utrujenosti, čaja lahko popijemo samo eno skodelico na dan. Smolo uporabimo pri težavah s sečili, mehurju in kamnih na mehurjih.
Preberite tudi:
- smrekovi vršički,
- domače smrekovo mazilo,
- sirup iz smrekovih vršičkov,
- smrekovo mazilo in kopel,
- čaj iz smrekovih vršičkov.
Iglavci – 2. del najdete TUKAJ.
Vsebine portala niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali s farmacevtom. Uporabite jih le kot vir splošnih informacij.