Iglavci (Pinophyta) - 2. del

Deli naprej

Iglavci (Pinophyta) – 2. del, je nadaljevanje prispevka o iglavcih: Iglavci – 1. del, kjer si lahko preberete o iglavcih na splošno in o smreki. V drugem delu pa bomo pozornost namenili rdečemu boru, jelki in macesnu.

Rdeči bor (Pinus sylvestris)

Je odporen iglavec, ki zraste v višino tudi do 40 m in ima glavno korenino, ki sega globoko v tla, iz nje pa zrastejo močne stranske korenine, zato je zelo odporen na veter, sušo in sonce in dočaka starost v povprečju 200 let. Drevesa, ki rastejo v gozdu, so vitka. Krošnja rdečega bora je redka. Iglice izraščajo v šopkih po dve. Iglice so zelene, malo sivkaste barve in so dolge do 7 cm, spiralno zavite, na koncu zašiljene in mehke. Iglice na drevesu ostanejo 2 do 3 leta, na višji nadmorski višini tudi dlje. Cveti maja in junija, ženski cvetovi so združeni v rdečkasta ali rjavkasta do 0,5 cm velika socvetja. Iz njih se razvijejo 3 do 7 cm dolgi in okoli 3 cm široki storži, ki dozorijo jeseni naslednje leto. Semena izletijo spomladi v drugem letu.

Iz rdečega bora pridobivamo največ terpentinovega olja, ki je primerno za zunanjo uporabo, pri bolečinah v mišicah in revmatizmu, pri opeklinah ter ozeblinah in proti garjam. Za notranjo uporabo pa terpentinovo olje uporabljamo za zdravljenje pljučnih bolezni, iz njega pridobivamo tudi eterična olja.

Jelka (Abies alba) ali bela jelka

Ta zraste v višino tudi do 50 m in ima ploščate iglice dolge do 35 mm, ki ne bodejo in ostajajo na vejah tudi do 12 let, nato pa odpadejo. Jelka uspeva na globokih s hranili bogatih tleh, potrebuje veliko zračne vlage in raste v Sloveniji na nadmorski višini od 800 do 1500m. Iz ženskih socvetij, ki rastejo v zgornji tretjini krošnje, se v petih mesecih razvijejo 20 cm visoki storži. Usmerjeni so navzgor in razpadejo na drevesu. Hoja je tudi drugi izraz za jelko.

Jelka ima enake zdravilne lastnosti kot smreka in jo tako uporabljamo za ulažitev kašlja, gripe, katarja. Pomaga zoper spomladansko utrujenost. Pomaga tudi pri težavah s sečili, mehurju in kamnih na mehurju.

**Macesen (Larix decidua)**

Je naš edini iglavec, ki pozimi odvrže iglice. Macesen uspeva od 200 m do 2400 m nadmorske višine in zraste do 40 m visoko. Mlade veje so rumenkasto zelene barve. Iglice so dolge do 3 cm in imajo ob robu dva smolna kanala. Na kratkih poganjkih rastejo iglice v šopkih od 20 do 65 iglic, na dolgih pa posamezno. Macesen cveti aprila. Storži dozorijo oktobra in so do 4 cm dolgi in rjave barve. Na vejah ostanejo več let. Jeseni iglice dobijo rjavo barvo in pred zimo odpadejo.

Macesnova smola ima zdravilne učinke, ravno tako tudi iz nje pridelan terpentin, ki se uporablja pri zdravljenju pljučnih bolezni, bolezni mehurja in gonoreje.

Vsebine portala niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali s farmacevtom. Uporabite jih le kot vir splošnih informacij.