Ko zbolimo, ponavadi posežemo po zdravilih, ki jih dobimo v lekarni brez recepta. V veliko pomoč pa so nam lahko tudi naravna zelišča. Večino je moč dobiti v supermarketih in specializiranih trgovinah, lahko pa jih gojimo tudi sami. Naravna zelišča so boljšega okusa in na naše telo delujejo bolj nežno kot lekarniška zdravila. Veliko teh zelišč se uporablja v kulinariki, zato so nadvse primerna tudi za lajšanje bolezenskih težav. V tem prispevku vam predstavljamo zelišča, s katerimi si lahko pomagate pri kašlju in zamašenem nosu.
Pomladanski jeglič (Primula veris) – korenina jegliča odlično pomaga pri izkašljevanju, zadušljivem kašlju in prehladu. Cvetovi pa kot znojilo ter zdravilo za živce pri razdraženosti, nespečnosti in glavobolu. Gre za trajnico z rumenimi cvetovi, ki najbolje uspeva na rahlo apnenčastih tleh. V naravi raste v bližini gozdov, lahko pa jo gojimo tudi na vrtu.
Veliki oman (Inula helenium) – veliki oman je do 2 metra visoka trajnica, ki jo najdemo ob rečnih bregovih med grmovjem. V ljudski medicini se uporablja za ustavljanje kašlja in zdravljenje vnetih dihal. Iz korenine delajo tinkturo, ki je odlična pomoč pri krepitvi pljuč, kašlju in bronhialnih težavah, cvet pa se uporablja za čaj.
Ingver (Zingober officinale) – ingver je začimbna rastlina, ki izvira iz jugozahodne Azije in je nepogrešljiva v tamkajšnji kulinariki. Uporablja se korenina, ki ima oster limonasti okus ter pomirja kašelj in vneto grlo. Zaužije se lahko surova ali v kombinaciji z drugimi zelišči za pripravo čajnega napitka. Ker je to rastlina tropskih in subtropskih pasov, je pri nas ne moremo gojiti. Je pa redno na policah bolje založenih trgovin in supermarketov.
Črna meta (Marrubium vulgare) – črna meta zraste nekje do 40 cm visoko in ima rada sonce. Z lahkoto jo gojimo na vrtu. Najpogosteje jo uživamo v obliki čaja, ki vpliva blagodejno predvsem na dihala. Čaj tako pomaga pri zdravljenju bolnih pljuč, vnetega grla, oslovskega kašlja. Pomaga tudi pri katarjih in zoper krčevit starostni kašelj in bronhitis.
Sladki koren ( Glycyrrhiza glabra) – veliko se uporablja kot začimba in sladilo, predvsem za sladice. Po ljudskem izročilu lajša izkašljevanje, blaži kašelj, učinkuje protivnetno. Uporablja se korenina, ki se na veliko razraste, zato ji v primeru gojenja na vrtu pustite dovolj prostora. Rastlina mora biti stara tri leta, preden se začne uporabljati v zdravilne namene.
Drobnocvetni lučnik (Verbascum thapsus) – s cvetovi lučnika so že v antiki zdravili kašelj. Je dvoletnica, ki zraste do 2 m visoko. Ima ravno volnato dlakavo steblo, dlakavi pa so tudi listi. Cvetovi v dolgem klasu na vrhu stebla so rumeni z lila ali rdečkasto dlakavimi prašniki. Danes je lučnik sestavina lekarniških prsnih čajev, saj je poleg slezenovca in navadnega sleza najbolj bogat s sluzmi. Čaj se uporablja za vnetne bolezni dihal, hripavost, kašelj, bronhialni katar, bronhitis… Še posebej je učinkovit za zdravljenje suhega, dražečega kašlja.
Vsebine portala niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali s farmacevtom. Uporabite jih le kot vir splošnih informacij.