Bučna maska za obraz je preprost sezonski pripravek, ki ga lahko naredimo iz majhne količine navadnega kuhanega ali pečenega bučnega pireja. Namen takšne maske je predvsem prijetna, kratkotrajna nega kože. Domačemu pripravku ne pripisujemo zdravljenja aken, pigmentnih madežev, gub ali drugih kožnih težav.
Katero bučo uporabimo?
Uporabimo užitno bučo, ki bi jo brez pomisleka uporabili tudi za kuhanje. Pire naj bo popolnoma brez soli, začimb, olja, sladkorja ali drugih dodatkov. Primerne so na primer muškatna buča, hokaido ali druga užitna jedilna buča.
Bučo skuhamo ali spečemo do mehkega, nato meso pretlačimo v gladek pire in ga povsem ohladimo. Za masko potrebujemo le eno ali dve čajni žlički.
Najpreprostejši recept
- 2 čajni žlički povsem ohlajenega bučnega pireja,
- 1 čajna žlička navadnega nesladkanega jogurta ali, za še preprostejšo različico, samo bučni pire.
Sestavini zmešamo tik pred uporabo v čisti majhni posodici. Če imamo zelo občutljivo kožo ali ne vemo, kako bomo reagirali na jogurt, je različica samo z bučnim pirejem bolj pregledna izbira.
Najprej test na manjšem delu kože
Pred prvo uporabo majhno količino pripravka nanesemo na omejen predel kože, na primer ob robu čeljusti ali na notranji strani podlakti. Če se pojavijo izrazito pekoč občutek, srbenje, oteklina ali močna rdečina, masko speremo in je ne uporabljamo na obrazu.
Tak preizkus ne more zanesljivo napovedati vsake reakcije, lahko pa zmanjša možnost, da bi prvič nanesli neustrezen pripravek na celoten obraz.
Kako masko nanesemo?
- Obraz nežno očistimo in ga osušimo.
- S čistimi prsti ali lopatko nanesemo tanek sloj maske.
- Izognemo se očem, vekam, ustnicam in razdraženi ali poškodovani koži.
- Masko pustimo delovati približno 5 do 10 minut.
- Speremo jo z mlačno vodo brez drgnjenja.
- Kožo nežno popivnamo in nanesemo običajno negovalno kremo, ki jo dobro prenašamo.
Maska se na obrazu ne rabi popolnoma posušiti. Če kožo med uporabo začne zategovati, močno peči ali srbeti, jo speremo prej.
Česa ne dodajamo?
V domače maske za obraz ni smiselno dodajati limoninega soka, sode bikarbone, nerazredčenega jabolčnega kisa ali eteričnih olj. Takšni dodatki lahko kožo razdražijo, pri citrusih pa so možne tudi težave ob izpostavljanju soncu.
Tudi sladkor ali groba zrnca niso potrebni. Bučna maska naj bo nežen pripravek, ne mehanski piling. Če želimo piling, je bolje izbrati izdelek, ki je formuliran in preizkušen za obraz.
Svež pripravek ni kozmetični izdelek z rokom trajanja
Ker domača bučna maska vsebuje vodo in svežo hrano ter nima konzervansa, je ne shranjujemo za več dni. Pripravimo le količino za eno uporabo in ostanek zavržemo.
Posodica in pripomočki naj bodo čisti, sestavin pa ne jemljemo iz večje embalaže z umazanimi prsti. Tako zmanjšamo možnost vnosa mikroorganizmov v pripravek.
Kako pogosto jo uporabimo?
Če jo koža dobro prenaša, je občasna uporaba, na primer enkrat tedensko, več kot dovolj. Pogostejša uporaba ni nujno koristnejša. Pri negi kože je navadno pomembnejša dosledna osnovna rutina z nežnim čiščenjem, vlaženjem in zaščito pred soncem.
Če po maski koža postane bolj suha, napeta ali razdražena, jo preprosto opustimo.
Kdaj domača maska ni primerna?
Maske ne nanašamo na odprte ranice, močno vneto kožo, sveže opekline, izrazit dermatitis ali kožo neposredno po agresivnem pilingu oziroma drugem dražečem postopku.
Pri dolgotrajnih izpuščajih, bolečih spremembah, ponavljajočem se otekanju ali kožnih težavah, ki se slabšajo, domača maska ni nadomestilo za dermatološko oceno. Ob hitrem otekanju obraza ali težkem dihanju poiščemo nujno pomoč.
Preprosta jesenska različica brez dodatkov
Za najbolj osnovno različico uporabimo samo eno do dve čajni žlički ohlajenega gladkega bučnega pireja. Nanesemo ga v tankem sloju za nekaj minut in speremo z mlačno vodo. Tako lažje ocenimo, ali nam sama buča sploh ustreza.
Če nam je takšna nega prijetna, ni potrebe, da naslednjič dodamo še pet drugih sestavin. Pri domači negi je preprosta sestava pogosto prednost: manj je možnih dražilcev in lažje ugotovimo, kaj je koži ustrezalo.