Jeseni lahko del pridelka korenja, rdeče pese in gomoljne zelene prestavimo v hladno shrambo ter ga uporabljamo še dolgo po koncu vrtne sezone. Uspešno shranjevanje korenovk temelji na štirih stvareh: zdravem pridelku, previdnem spravilu, nizki temperaturi in dovolj visoki vlagi, da koreni ne ovenijo.
Za shrambo izberemo samo zdrave korenovke
Dolgotrajno shranjujemo čvrste, zrele in nepoškodovane korene. Razpokane, narezane, od škodljivcev objedene ali drugače poškodovane primerke porabimo najprej. Enako velja za korenovke z mehkimi, sluzastimi ali plesnivimi mesti.
Pri spravilu uporabljamo vile ali lopato dovolj daleč od korena, da ga ne prerežemo. Korenovke dvignemo iz zemlje, namesto da jih na silo vlečemo za liste.
Korenovk za klet praviloma ne peremo
Če jih bomo hranili v kleti ali zaboju, z njih nežno odstranimo večje kepe zemlje, vendar jih ne drgnemo in ne peremo po nepotrebnem. Mokra površina pred skladiščenjem poveča tveganje za kvarjenje.
Če je bil pridelek ob spravilu zelo moker, ga za kratek čas razporedimo v zračnem, senčnem prostoru, da se površina osuši. Ne pustimo pa, da korenje in drugi koreni več dni stojijo na suhem zraku in ovenijo.
Odstranimo liste
Zelenje po spravilu odstranimo, ker še naprej izgublja vodo in pospešuje venenje korena. Pri korenju liste odrežemo tik nad vrhom korena, ne da bi poškodovali samo korenino.
Pri rdeči pesi pustimo kratek pecelj in ne režemo globoko v vrh gomolja. Tudi stranske koreninice in spodnji rep raje pustimo, če bi jih z odstranjevanjem poškodovali.
Najboljši pogoji: hladno in zelo vlažno
Korenovke se najbolje ohranijo pri temperaturi blizu 0 °C, vendar nad lediščem, in pri visoki relativni vlagi. V domači kleti je idealne pogoje težko vzdrževati, zato iščemo najhladnejši prostor, kjer pridelek ne zmrzuje.
Če je prostor topel in suh, bodo koreni hitro postali mehki in gumijasti. Če je pretopel in hkrati zelo vlažen, pa se hitreje razvijejo gnilobe. Zato sta poleg vlage pomembna tudi hlad in reden pregled.
Zaboj z rahlo vlažnim peskom
Preizkušen domači način je shranjevanje v zaboju z rahlo vlažnim čistim peskom. Na dno damo plast peska, nanjo razporedimo korenovke tako, da se med seboj čim manj dotikajo, nato jih prekrijemo z novo plastjo. Postopek ponavljamo.
Pesek naj bo le rahlo vlažen, ne moker. Njegova naloga je predvsem omejiti izsuševanje in med posameznimi koreni ustvariti ločene plasti. Namesto peska se ponekod uporablja tudi druga čista, rahlo vlažna polnilna snov, vendar se izogibamo materialu, ki je moker ali že plesniv.
Korenje
Korenje hitro izgublja vodo, zato mu visoka zračna vlaga posebej koristi. Za shrambo izberemo nepoškodovane korene in odstranimo zelenje. V hladnem zaboju z vlažnim peskom ga lahko ohranimo bistveno dlje kot v odprti košari v topli shrambi.
Manjše ali poškodovane korene porabimo najprej. Če nimamo primerne kleti, lahko očiščeno korenje krajši čas hranimo v hladilniku, za daljšo zalogo pa razmislimo o zamrzovanju po primerni pripravi.
Rdeča pesa
Pri pesi pazimo, da med spravilom ne prerežemo kože. Poškodovana mesta izgubljajo sok in so lažja vstopna točka za kvarjenje. Liste odstranimo previdno, brez globokega rezanja v gomolj.
Tudi pesa ima rada hladno in vlažno okolje. V zaboju jo lahko plastimo podobno kot korenje. Med pregledovanjem odstranimo vsak gomolj, ki se začne mehčati, plesneti ali neprijetno dišati.
Gomoljna zelena
Gomoljna zelena je robustnejša, vendar jo pred skladiščenjem prav tako pregledamo. Odstranimo večino listov in večje kepe zemlje. Manjših korenin ni treba obrezati do gladkega, če bi s tem poškodovali površino gomolja.
V hladni, vlažni kleti jo lahko shranimo v zabojih ali rahlo vlažnem pesku. Ker so gomolji večji, med njimi pustimo nekaj prostora in jih ne tlačimo v premajhno posodo.
Ne hranimo vsega skupaj z jabolki
Zrela jabolka oddajajo etilen, rastlinski hormon, ki vpliva na zorenje in staranje drugega pridelka. Korenje je nanj posebej občutljivo in lahko razvije grenak okus. Če je mogoče, jabolka in korenovke hranimo ločeno oziroma vsaj v ločenih dobro prezračenih delih shrambe.
Za jabolka zato uporabljamo svoj zaboj in režim pregledovanja, korenovke pa svojo vlažnejšo cono.
Redni pregled prepreči večjo izgubo
Vsak teden ali dva pregledamo dostopne plasti. Mehke, plesnive ali gnijoče korenovke odstranimo takoj. Če je polnilo izrazito mokro ali se pojavlja kondenz, izboljšamo prezračevanje in preverimo temperaturo.
Če koreni predvsem venijo, je okolje verjetno presuho ali pretoplo. Pri pesku lahko preverimo, ali je še rahlo vlažen, vendar vode ne zlivamo neposredno po pridelku.
Kdaj je hladilnik boljša izbira?
V stanovanju brez hladne kleti je hladilnik pogosto varnejši za manjše količine. Korenovke damo v predal za zelenjavo in preprečimo pretirano izsuševanje, vendar jih redno preverjamo.
Za zelo veliko letino lahko del pridelka predelamo ali zamrznemo. Ni smiselno vztrajati pri večmesečnem skladiščenju v prostoru, ki je stalno pretopel.
Najpogostejše napake
- za shrambo izberemo poškodovane korene,
- pridelek pred skladiščenjem operemo in ga pospravimo še mokrega,
- pustimo liste, ki pospešujejo izgubo vode,
- klet je pretopla,
- pesek je moker namesto rahlo vlažen,
- zaloge več tednov ne pregledamo,
- korenje hranimo tik ob večji zalogi zorečih jabolk.
Preprost načrt za jesensko spravilo
Na suh dan previdno izkopljemo korenovke in že na vrtu ločimo poškodovane primerke. Odstranimo zelenje, površino po potrebi na kratko osušimo in pridelek razporedimo v pripravljene zaboje. Zaboje postavimo v najhladnejši prostor nad lediščem ter si določimo reden termin za pregled.
Tak način ne zahteva posebne opreme, zahteva pa primerno klet. Če je nimamo, pridelek razdelimo: nekaj ga hranimo v hladilniku, nekaj sproti porabimo, presežek pa predelamo na način, ki je primeren za posamezno vrsto zelenjave.