Zdravilne rastline
Taraxacum officinale
Družina: Asteraceae
Barva cvetov: rumena
Znanstveni sinonimi: Taraxacum officinale F.H.Wigg.; Taraxacum officinale agg.
Na kratko
Predstavitev rastline
Navadni regrat (Taraxacum officinale) je trajnica iz družine nebinovk in ena najbolj znanih samoniklih rastlin v Sloveniji. Botanično ime se pogosto uporablja za skupino številnih tesno sorodnih oblik oziroma drobnih vrst, zato je zelo natančno taksonomsko določanje lahko zahtevno. Za prehransko in tradicionalno zeliščno uporabo je pomembno zanesljivo prepoznati značilen regratov tip rastline ter ga razlikovati od podobnih rumenocvetnih nebinovk. Regrat razvije pritlično listno rozeto, močno glavno korenino in votla neolistana cvetna stebla, od katerih vsako praviloma nosi en rumen košek. Po cvetenju nastane značilna kroglasta lučka. V Sloveniji so mladi listi tradicionalna spomladanska hrana, korenina in kombinacija korenine z zeljo pa se uporabljata tudi v evropskem zeliščarstvu.
Prepoznavanje
Regrat razvije pritlično rozeto podolgovatih do suličastih listov. Listni rob je lahko plitvo ali globoko nazobčan, posamezni zobci pa so pogosto usmerjeni nazaj proti listni bazi. Oblika listov je precej spremenljiva, zato en sam list ni dovolj za zanesljivo določitev. Iz rozete izraščajo gola, votla in neolistana cvetna stebla. Ob prelomu listov, stebla ali korenine se izloča bel mleček. Na vrhu posameznega stebla je praviloma en cvetni košek iz številnih rumenih jezičastih cvetov. Zunanji ovojkovi listi so pogosto zavihani navzdol. Po cvetenju se razvijejo plodovi z dolgim kljuncem in belim laskom, ki skupaj tvorijo prepoznavno regratovo lučko. Korenina je močna, vretenasta, zunaj rjavkasta in znotraj svetlejša. Zamenjave so možne z drugimi rumenocvetnimi nebinovkami, zato preverimo kombinacijo rozete, enega koška na votlem neolistnem steblu in mlečka.
Rastišče
Regrat uspeva na številnih odprtih rastiščih, zlasti na zmerno vlažnih in hranilnih tleh. V Sloveniji je zelo pogost na travnikih, pašnikih, vrtovih, zelenicah, v sadovnjakih, ob poteh in na različnih ruderalnih površinah, od nižin do višjih leg. Zaradi bližine človeka številna rastišča niso primerna za nabiranje. Mestne zelenice so lahko obdelane s herbicidi, cestni robovi so izpostavljeni prometnemu onesnaženju, območja ob poteh pa iztrebkom živali. Izogibamo se tudi intenzivno gnojenim ali škropljenim površinam, če načina gospodarjenja ne poznamo. Za uporabo izberemo čisto, znano in neškropljeno rastišče. Pogostost regrata omogoča zmerno nabiranje listov, izkopavanje korenin pa rastlino odstrani in zahteva več zadržanosti.
Nabiranje
Mlade liste za prehrano nabiramo predvsem zgodaj spomladi, ko so še nežni in praviloma manj grenki, čeprav so uporabni tudi pozneje. Iz posamezne rozete odrežemo le del listov, kadar želimo, da rastlina nadaljuje rast. Cvetne koške za kulinarične namene nabiramo sveže odprte v suhem vremenu. Korenina je ločena zeliščna surovina; za večje količine je primernejši sledljiv gojen ali nadzorovano pridobljen vir. Liste pred uživanjem dobro operemo, posebej kadar jih bomo jedli surove. Korenino po izkopu očistimo, po potrebi razrežemo in dovolj hitro posušimo, da ne pride do plesni. Nadzemne dele sušimo v tanki plasti v senci in ob dobrem pretoku zraka, posušeno drogo pa hranimo v suhem in temnem prostoru.
Tradicionalna uporaba in stanje dokazov
V Sloveniji je najbolj razširjena prehranska uporaba mladih regratovih listov v spomladanskih solatah; uporabljajo se lahko tudi kot kuhana zelenjava. Cvetni koški se pojavljajo v kulinaričnih sirupih in namazih, korenina pa se lahko praži za grenak napitek. V evropskem tradicionalnem zeliščarstvu se regratova korenina oziroma korenina z zeljo uporablja pri blagih prebavnih težavah, občutku polnosti, začasnem pomanjkanju apetita ter za povečanje izločanja urina kot pomoč pri izpiranju sečil. Te uporabe temeljijo predvsem na dolgoletni rabi; kliničnih raziskav pri ljudeh je malo. Trditve o razstrupljanju jeter, odstranjevanju žolčnih kamnov ali odpravljanju okužb sečil nimajo ustrezne klinične podlage.
Pripravki in praktična uporaba
Mlade regratove liste po temeljitem pranju uporabimo sveže v solatah ali jih na kratko toplotno obdelamo. Grenkobo zmanjšamo z izbiro mladih listov in kombiniranjem z drugimi živili. Cvetni koški se uporabljajo za sirupe in namaze. Posušena korenina oziroma korenina z zeljo se tradicionalno uporablja kot čaj ali prevretek, pražena korenina pa kot grenak napitek brez kofeina. Praženje spremeni sestavo, zato pražena korenina ni enaka posušeni zeliščni drogi. Tinkture, suhi izvlečki, čaji in prehranski pripravki se razlikujejo po koncentraciji; pri pripravljenih izdelkih sledimo njihovim navodilom. Sveže liste hitro porabimo, suho drogo pa hranimo zaščiteno pred svetlobo in vlago.
Pomembna opozorila
Regrat je kot običajno živilo za večino ljudi dobro prenašan. Osebe, preobčutljive na rastline iz družine nebinovk, lahko razvijejo alergijsko reakcijo. Pri zapori ali vnetju žolčnih vodov, žolčnih kamnih in drugih boleznih žolčnika ali jeter je pred zdravilno uporabo potrebna strokovna presoja. Pri uporabi za povečanje izločanja urina mora biti mogoč primeren vnos tekočine; če je zdravnik predpisal omejevanje tekočine, taka uporaba ni primerna. Vročina, boleče uriniranje, kri v urinu, zastajanje urina, zlatenica ali močna bolečina pod desnim rebrnim lokom zahtevajo zdravstveni pregled. Za zdravilno uporabo med nosečnostjo, dojenjem in pri otrocih je podatkov manj. Pri rednem jemanju zdravil, posebej zdravil za odvajanje vode ali uravnavanje glukoze, je pred koncentriranimi pripravki smiseln posvet z zdravnikom ali farmacevtom. Mleček lahko pri občutljivih osebah draži kožo.
