Divja mačeha

    Divja mačeha (Viola tricolor) z večbarvnimi cvetovi na travniškem rastišču

    Zdravilne rastline

    Viola tricolor L.

    Družina: Violaceae

    Barva cvetov: vijolična · rumena · bela · modra — Cvetovi so pogosto večbarvni; kombinacije vijolične, modre, rumene in bele so pogoste.

    Na kratko

    Uporabni delinadzemni deli
    NabiranjeNadzemni deli: april · maj · junij · julij · avgust · september
    RastiščeOdprta sončna do polsenčna rastišča, travniki, peščena tla, njivski robovi, nasipi in poti.
    Tradicionalna uporabablago draženje kože
    PripravkiZunanji pripravek
    Pomembne učinkovineflavonoidi

    Predstavitev rastline

    Divja mačeha (Viola tricolor L.) je enoletna do kratkoživa trajnica iz družine vijoličevk. Prepoznavna je po pisanih cvetovih, v katerih se pogosto prepletajo vijolični, modri, rumeni in beli odtenki. V Sloveniji raste na travnikih, pašnikih, gozdnih robovih in drugih odprtih rastiščih. V evropskem zeliščarstvu se uporablja cvetoča zel; tradicionalna uporaba je povezana predvsem z blagimi kožnimi težavami. Je precej spremenljiva rastlina, zato jo je pri nabiranju smiselno določati po kombinaciji cveta, listov in prilistov.

    Prepoznavanje

    Rastlina je navadno nizka do srednje visoka, s pokončnimi ali nekoliko poleglimi razvejanimi stebli. Listi so premenjalni, spodnji širši in bolj jajčasti, zgornji ožji. Ob listih so izraziti pernato deljeni prilisti. Cvet ima pet venčnih listov; zgornja sta pogosto vijolična ali modrovijolična, stranska svetlejša, spodnji pa pogosto rumenkast z značilnimi temnejšimi črtami. Barva je zelo spremenljiva, zato sama ni dovolj za določitev. Pomembni so tudi prilisti, oblika listov, velikost cveta in zgradba ostroge. Pri nabiranju preverimo več znakov in ne le pisanega cveta. Sorodne vijolice so si lahko podobne, zato ob negotovi določitvi rastline ne uporabimo kot zeliščno drogo.

    Rastišče

    Divja mačeha uspeva na sončnih do polsenčnih, odprtih rastiščih, na travnikih, pašnikih, ledinah, ob robovih poti in na svetlih gozdnih robovih. Najdemo jo na različnih tipih tal, pogosto na razmeroma revnih in kislih podlagah. Za zeliščno nabiranje izberemo čisto rastišče stran od prometnih cest, škropljenih robov njiv in drugih virov onesnaženja. Na manjših rastiščih pustimo dovolj cvetočih rastlin za tvorbo semen in ne izpulimo celotne populacije.

    Nabiranje

    Nabira se cvetoča zel, torej nadzemni del rastline v času cvetenja. V Sloveniji je to najpogosteje od pozne pomladi skozi poletje. Rastlino odrežemo nad tlemi in ne pulimo korenin. Izberemo zdrave, čiste rastline brez plesni, močnih poškodb ali vidnih bolezni. Nabrano zel čim prej razprostremo v tanki plasti ter sušimo v senci in ob dobrem kroženju zraka. Debelejše šope med sušenjem obračamo ali razrahljamo, da se v notranjosti ne zadržuje vlaga. Dobro posušena droga mora ostati suha, brez zatohlega vonja ali znakov plesni; hranimo jo v zaprti posodi, zaščiteno pred svetlobo in vlago.

    Tradicionalna uporaba in stanje dokazov

    Cvetoča zel divje mačehe ima v evropski zeliščarski tradiciji uporabo pri blagih seboroičnih kožnih težavah. Takšna uporaba temelji na dolgotrajni tradicionalni rabi; kliničnih podatkov ni dovolj za trditve, da rastlina zdravi kronične ali resne kožne bolezni. V cvetoči zeli so opisani predvsem flavonoidi, pa tudi sluzi in salicilatni derivati. Te sestavine pomagajo opisati rastlinsko drogo, vendar same po sebi ne dokazujejo kliničnega učinka. Pri praktični uporabi je zato smiselno ostati pri blagih, kratkotrajnih težavah in spremljati odziv kože.

    Pripravki in praktična uporaba

    Iz posušene cvetoče zeli se tradicionalno pripravlja poparek. Pri kožnih težavah se uporablja tudi ohlajen vodni pripravek za nežno zunanjo uporabo na manjših površinah nepoškodovane kože. Pri domačem pripravku uporabljamo čisto posodo in sveže pripravljen vodni izvleček; ostankov ne hranimo več dni pri sobni temperaturi. Rastlinske droge ne nanašamo na globoke rane ali močno poškodovano kožo. Pred prvo širšo zunanjo uporabo je razumno pripravek preizkusiti na majhnem delu kože. Če uporabljamo kupljen pripravek, sledimo njegovim navodilom, saj se koncentracije in način uporabe razlikujejo.

    Pomembna opozorila

    Divje mačehe ne uporabljamo ob znani preobčutljivosti na rastlino. Zaradi prisotnosti salicilatnih derivatov je pri izraziti preobčutljivosti na salicilate smiselna dodatna previdnost. Za uporabo v nosečnosti in med dojenjem je podatkov malo. Pri dojenčkih in majhnih otrocih kožnih težav ne zdravimo samostojno z domačimi pripravki. Če je koža močno vneta, boleča, mokri, krvavi, kaže znake okužbe ali se stanje hitro širi oziroma ne izboljšuje, je potrebna strokovna presoja. Ob izrazitem draženju ali alergijski reakciji uporabo takoj prekinemo.