Uporaba rastlin v zdravstvene namene je stara toliko, kot je staro človeštvo in tudi rastline, ki rastejo prosto v naravi. Z razvojem človeka, ki je raziskoval naravo in kasneje začel tudi razlikovati koristne rastline od nekoristnih, strupene od užitnih in tako skozi stoletja spoznaval rastline, ki koristno vplivajo na telo.
Čeprav se je industrijski razvoj izdelave zdravil zelo razširil, so zdravilna zelišča še vedno (in vse bolj) v uporabi, posebno na podeželju, kjer nabiranje in uporaba različnih zelišč prehaja po ustnem izročilu iz roda v rod. Zato je še kako priporočljivo, da v domačo lekarno, ki je največkrat napolnjena s sintetičnimi zdravili, dodamo tudi nekatera posušena (ali kako drugače shranjena) zdravilna zelišča.
V nadaljevanju si tako preberite nekaj o nabiranju in sušenju zdravilnih zelišč pa tudi o različnih načinih priprave.
Nabiranje zdravilnih zelišč
Slovenija je poznana po bogatih rastiščih zdravilnih rastlin, saj rastejo v najnižjih predelih Primorske, kot tudi v visokogorju. Najdemo jih na travnikih, v gozdovih in tudi v skalovju ter močvirnatih predelih.
Zdravilne rastline nabiramo v količinah, ki so primerne za lastne potrebe in samo tista zelišča, ki jih res dobro poznamo. Med zdravilnimi rastlinami je veliko zelišč, ki so ogrožena in z zakonom zavarovana, zato jih ne nabiramo, pustimo, da se s semeni razmnožujejo in tako ohranijo.
Pri nabiranju moramo biti pazljivi da rastlin ne izpulimo, če ne potrebujemo korenin in nabiramo npr. le liste ali cvetove. Zelo redke so rastline, ki imajo zdravilne učinke vse od korenin pa do ploda oziroma semen. Pa tudi v teh primerih se običajno posamezni deli nabirajo v ločenih časovnih obdobjih in ne istočasno.
Sušenje zdravilnih zelišč
Nabrane rastline imajo različen čas sušenja, zato je priporočljivo, da jih sušimo ločeno, posebno moramo biti pozorni na čas in toploto sušenja cvetov, da obdržijo barvo. Pri sušenju korenin je zelo pomembno, da jih res dobro posušimo, saj v nasprotnem primeru lahko postanejo plesnive in s tem neuporabne. Uporaba in priprava posušenih zelišč je zelo različna, saj poznamo več načinov priprave zdravilnih čajev.
Več o nabiranju, sušenju in shranjevanju zelišč, si lahko preberete na povezavi: Nabiranje, sušenje in shranjevanje zdravilnih zelišč.
Različna zelišča zahtevajo različno pripravo. Pa poglejmo.
Priprava čajev iz zdravilnih zelišč
Zavretek
Pripravimo tako, da zelišče prelijemo s hladno vodo, damo na štedilnik in ko zavre, odstavimo in pokrijemo ter pustimo stati 10 minut, nato čaj precedimo in ga zaužijemo še toplega.
Poparek
Pri poparku zelišče prelijemo z vrelo vodo, čajnik pokrijemo in počakamo 10 minut, nato čaj precedimo in pijemo še toplega.
Prevretek
Pripravljamo ga iz korenin in plodov, iz katerih se zdravilne učinkovine težje izločijo, zelišče prelijemo z mrzlo vodo, damo na štedilnik in ko zavre pustimo vreti 10 do 20 minut, nato odcedimo in popijemo.
Preliv
S to tehniko skuhamo čaj takrat, ko občutljivih zelišč ne smemo preliti z vročo vodo, da ne uničimo zdravilnih učinkovin, zato zel prelijemo z mrzlo vodo in pustimo stati najmanj 2 uri, lahko tudi preko noči. Zjutraj preliv precedimo in ga segrejemo do temperature primerne za pitje.
Priprava zelišč za zunanjo uporabo
Dišavne vrečke in blazinice
Iz posušenih dišavnih zdravilnih rastlin (npr. cvetovi vrtnice, sivka, …) si lahko pripravimo tudi dišavne vrečke, ki jih napolnimo z rastlinami in jih položimo v prostor ki ga želimo odišaviti.
Tinkture
Primerne so za zunanjo uporabo, pripravimo jo tako, da zelišča prelijemo z dobrim domačim žganjem, ali 70 % alkoholom, ki ga kupimo v lekarni.
Obloge
Pripravljamo jih iz poparjenih posušenih zelišč, ki jih polagamo na obolela mesta.
Zeliščna kopel
To lahko pripravimo iz zavretka, prevretka ali poparka, ki ga dodamo vodi v kopeli.
Mazila
Iz zdravilnih zelišč lahko pripravimo tudi različna mazila za lajšanje različnih zdravstvenih težav.
Vsebine portala niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali s farmacevtom. Uporabite jih le kot vir splošnih informacij.