Ko jeseni zaključimo večino dela na vrtu, se splača nekaj pozornosti nameniti tudi orodju. Zemlja, rastlinski sokovi in vlaga na lopatah, škarjah in motikah lahko pospešijo korozijo, zlepljeni tečaji pa otežijo prvo pomladno uporabo. Priprava vrtnega orodja na zimo ne zahteva posebne delavnice: največ koristijo temeljito čiščenje, sušenje, pregled poškodb in suho mesto za shranjevanje.
Zakaj vrtnega orodja ne pospravimo umazanega?
Na lopatah se pogosto držita mokra zemlja in glina, na škarjah pa sok in ostanki rastlin. Vlažen material zadržuje vodo ob kovini, lahko skriva obrabo in prenaša delce obolelih rastlin med deli vrta. Zato orodje očistimo pred daljšim zimskim premorom in tudi med sezono po delu z očitno bolnimi rastlinami. Vrtno orodje je del širšega jesenskega načrta: če urejamo tudi grede, nam lahko koristi vodič o sajenju česna jeseni.
1. Razvrstimo orodje in preverimo stanje
Na suho podlago zložimo lopate, motike, grablje, sadilne lopatice, škarje in žage. Ločimo orodje z lesenimi ročaji od izdelkov s plastičnimi in kovinskimi deli. Pogledamo, ali so ročaji razpokani, vijaki zrahljani, rezila poškodovana, tečaji pa težko gibljivi. Če je orodje poškodovano tako, da ni varno za delo, ga popravimo po priporočilih proizvajalca ali zamenjamo. Topo rezilo ni le neučinkovito, ampak lahko zahteva več sile in poveča možnost zdrsa.
2. Odstranimo zemljo in rastlinske ostanke
Najprej z leseno ali tršo primerno krtačo odstranimo zasušeno zemljo. Pri zelo umazanih kovinskih glavah lahko uporabimo malo vode in blago milnico, vendar ročajev ter gibljivih spojev ne namakamo po nepotrebnem. Ostanke soka z rezil odstranimo s krpo, upoštevamo pa navodila posameznega orodja. Mehanskih in akumulatorskih naprav ne potapljamo v vodo. Orodje z motorjem, baterijo ali električnim priključkom obravnavamo po navodilih proizvajalca, pred čiščenjem pa poskrbimo, da se ne more nenamerno zagnati.
3. Kdaj je smiselno razkužiti škarje?
Če smo rezali očitno bolne dele rastlin, je poleg čiščenja lahko smiselno razkuževanje rezil z izdelkom, ki je namenjen takšni uporabi. Najprej odstranimo rastlinske ostanke, saj umazanija zmanjša učinkovitost številnih sredstev. Upoštevamo navodila izdelka, predpisan kontaktni čas in priporočila za zaščito kovine. Ne mešamo čistilnih in razkužilnih sredstev, zlasti ne belil z drugimi kemikalijami. Za vsako vrsto bolezni ne obstaja enako učinkovita domača metoda; pomembna sta higiena orodja in pravočasno odstranjevanje okuženega materiala.
4. Temeljito posušimo vse dele
Po pranju orodje obrišemo s suho krpo, tečaje odpremo in pustimo, da se posuši tudi vlaga ob vijakih. Če je orodje ostalo na dežju, ga pred shranjevanjem ne zapremo v neprodušno plastično vrečo. Lesene ročaje obrišemo in naravno posušimo v prezračevanem prostoru, proč od neposrednega vira visoke toplote. Sušenje je eden najpomembnejših korakov, saj se številne kasnejše težave začnejo z dolgotrajno vlago.
5. Odstranimo površinsko rjo in zaščitimo kovino
Manjše površinske madeže rje lahko nežno odstranimo s primerno krtačko ali blago abrazivno gobico, če to dopušča površinska obdelava orodja. Po čiščenju kovino znova obrišemo. Na nezaščitene kovinske površine lahko nanesemo zelo tanek sloj olja, primernega za vzdrževanje orodja. Če orodje uporabljamo pri rastlinah za prehrano, izberemo ustrezen izdelek in pred naslednjo uporabo po potrebi odstranimo odvečno zaščito. Pri nerjavnem jeklu in posebnih premazih sledimo navodilom proizvajalca; univerzalno brušenje vseh površin ni primerno.
6. Pregledamo rezila, tečaje in ročaje
Škarje in manjše žage pregledamo za odkrušena ali deformirana rezila. Če proizvajalec predvideva domače brušenje, upoštevamo pravilni kot in uporabljamo ustrezno orodje; pri zahtevnejših škarjah je varneje delo prepustiti servisu. Gibljive dele rahlo naoljimo na mestih, kjer to dopušča konstrukcija. Lesene ročaje z drobnimi trskami lahko po potrebi nežno zgladimo, pri globokih razpokah pa jih zamenjamo. Vijake zategnemo, vendar ne toliko, da bi poškodovali navoje ali onemogočili gibanje.
7. Shranimo na suho, pregledno in varno mesto
Najboljše je suho, prezračevano zavetje, kjer orodje ne stoji neposredno na mokrih tleh. Daljše lopate in grablje obesimo na stabilne kljuke ali postavimo v stojalo, tako da se ne morejo prevrniti. Rezila zaščitimo z ustreznimi tulci in jih hranimo izven dosega otrok. Akumulatorske baterije shranjujemo skladno z navodili proizvajalca, praviloma ločeno od hladnega in vlažnega prostora, kjer je orodje. Bencinskim napravam namenimo poseben pregled in upoštevamo navodila za gorivo ter prezimovanje, saj pravila za ročno orodje ne zadostujejo.
Kaj naredimo, če nimamo vrtne lope?
Tudi manjši balkon, garaža ali shramba lahko zadoščajo, če so dovolj suhi in varni. Pomembneje od velikosti prostora je, da mokro orodje ne ostaja v zaprtem zaboju. Na steno lahko pritrdimo nosilce, za manjše pripomočke pa uporabimo zračen zaboj. Med shranjevanjem poskrbimo, da ostre konice niso usmerjene v prehod. Praktično je označiti mesto za čiste rokavice, škarje in drobni pribor, da jih spomladi hitro najdemo.
Kako povezati pripravo orodja z drugimi jesenskimi opravili?
Ko so gredice izpraznjene, najprej pospravimo pridelke, nato zberemo odpadlo listje in na koncu očistimo orodje. Če imamo več suhega listja, ga lahko spremenimo v listovko za izboljševanje tal. Ob obiranju sadja in oreščkov pa je pomembno tudi pravilno shranjevanje pridelka, na primer shranjevanje orehov. Orodje po zadnjem opravilu sezone še enkrat pregledamo in zapišemo, ali bo spomladi potreben nov del ali popravilo.
Hiter kontrolni seznam pred zimo
- Orodje pregledamo in poškodovano ločimo od uporabnega.
- Odstranimo zemljo, sokove in ostanke rastlin.
- Po potrebi očistimo in razkužimo rezila po navodilih izdelka.
- Vse kovinske in lesene dele povsem osušimo.
- Po potrebi zaščitimo kovino, pregledamo vijake in tečaje.
- Orodje shranimo na suho, ostre dele pa varno zaščitimo.
Dobro vzdrževano vrtno orodje nam bo pomladi prihranilo čiščenje in pogosto tudi stroške. Ni treba, da je videti novo; pomembno je, da je čisto, suho, varno in pripravljeno na naslednjo sezono.