Sajenje sadnega drevja jeseni je dobra izbira za številne listopadne sadne vrste, saj po odpadanju listja sadika preide v mirovanje, tla pa so pogosto še dovolj topla in vlažna za stik korenin z okolico. Ključno je, da ne sadimo v zmrznjeno ali povsem razmočeno zemljo in da izberemo vrsto, sorto ter podlago, primerne za naš prostor.
Kdaj je pravi čas?
Sadike z golimi koreninami sadimo v času mirovanja, po odpadanju listja in pred začetkom spomladanske rasti. Jeseni je to navadno od pozne jeseni do obdobja, ko tla začnejo zmrzovati. Sadike v loncih imajo širše sadilno obdobje, vendar tudi pri njih izberemo dan brez zmrzali in ekstremne razmočenosti.
Na Primorskem je lahko sadilno obdobje daljše kot v hladnih kotlinah ali višjih legah. Koledar je zato le okvir; pomembnejše so dejanske razmere tal in stanje sadike.
Najprej izberemo pravo mesto
Večina sadnih dreves potrebuje veliko svetlobe, dobro odcedna tla in dovolj prostora za odraslo krošnjo. Pred nakupom preverimo končno velikost drevesa, ki je močno odvisna tudi od podlage, na katero je sorta cepljena.
Majhna sadika na močni podlagi lahko zraste v veliko drevo. Pri šibkejših podlagah je drevo manjše, pogosto pa potrebuje trajnejšo oporo in bolj redno oskrbo. Upoštevamo tudi opraševalne zahteve sorte.
Kako velika naj bo sadilna jama?
Jama naj bo predvsem dovolj široka, da korenine lahko razporedimo brez zvijanja. Pri sadiki z golimi koreninami jo prilagodimo dejanskemu koreninskemu sistemu. Pri sadiki iz lonca naj bo jama praviloma širša od koreninske grude, ne pa nepotrebno globlja.
Stene zbite jame rahlo zrahljamo. Na težkih glinenih tleh ne izdelujemo globoke gladke »posode«, v kateri bi zastajala voda. Če je mesto stalno mokro, je pomembneje rešiti odvodnjavanje ali izbrati primernejše mesto kot samo povečati jamo.
Ne sadimo pregloboko
Ena najpogostejših napak je pregloboko sajenje. Koreninski vrat oziroma mesto, kjer se deblo razširi v prve glavne korenine, naj po posedanju ostane približno v ravnini okoliških tal. Pri cepljenem sadnem drevesu mora biti cepljeno mesto jasno nad tlemi.
Pred zasipavanjem položimo čez jamo ravno palico ali ročaj orodja in preverimo višino. Upoštevamo, da se sveže nasuta zemlja nekoliko posede.
Kaj naredimo s koreninami?
Pri golokoreninski sadiki korenine pred sajenjem pregledamo. Poškodovane ali očitno odmrle konce po potrebi čisto odrežemo z ostrim orodjem, zdravih korenin pa brez razloga ne krajšamo. Med prevozom in pripravo ne smejo ostati dolgo izpostavljene vetru in soncu.
Če so se nekoliko izsušile, jih pred sajenjem za krajši čas namočimo v vodo po navodilih drevesnice. Sadike v loncu previdno vzamemo iz posode in pregledamo, ali korenine gosto krožijo ob robu; močno zavite korenine nežno sprostimo.
S čim zasujemo jamo?
Za zasipavanje je običajno najprimernejša izkopana vrtna zemlja, če je primerne kakovosti. Velikih količin močnega gnojila ne dajemo neposredno ob korenine. Svež hlevski gnoj in koncentrirana mineralna gnojila lahko mlade korenine poškodujejo.
Če želimo izboljšati zelo revna tla, uporabimo zrel kompost premišljeno in ga zmešamo z okoliško zemljo, namesto da bi ustvarili majhen žep povsem drugačnega substrata.
Postopek sajenja korak za korakom
- Sadiko in korenine pregledamo ter določimo pravilno globino.
- Izkopljemo široko jamo in zrahljamo zbite robove.
- Če bo drevo potrebovalo kol, ga je pogosto lažje namestiti pred končnim zasipavanjem.
- Sadiko postavimo pokončno in korenine naravno razporedimo.
- Jamo postopoma zasipamo z zemljo ter jo nežno utrjujemo, da ne ostanejo veliki zračni žepi.
- Preverimo, da koreninski vrat ni zakopan in da je cepljeno mesto nad tlemi.
- Temeljito zalijemo.
Zalivanje po sajenju
Tudi če je zemlja jeseni vlažna, novo posajeno drevo po sajenju dobro zalijemo. Voda pomaga zemlji, da se usede okoli korenin in zapolni večje zračne žepe.
V naslednjih tednih spremljamo vlago. Če je jesen suha in tla niso zamrznjena, sadika potrebuje dodatno vodo. Če je zemlja stalno razmočena, dodatno zalivanje ni koristno.
Ali drevo potrebuje oporo?
Opora je posebej koristna na vetrovnih mestih, pri sadikah z majhnim koreninskim sistemom in pri drevesih na šibkih podlagah. Cilj je stabilizirati koreninsko območje, ne pa debla povsem imobilizirati.
Vez naj bo široka in prožna ter ne sme drgniti lubja. Redno jo preverjamo, saj lahko z rastjo postane pretesna. Pri trajno oporo zahtevajočih podlagah sledimo priporočilom drevesnice.
Zastirka pomaga, vendar ne ob deblu
Okoli sadike lahko nanesemo nekaj centimetrov organske zastirke, ki zmanjšuje izsuševanje in rast plevela. Zastirko razporedimo po površini nad koreninami, vendar pustimo okoli debla prazen kolobar.
Kup zastirke ob samem deblu zadržuje vlago ob skorji in ustvarja slabše pogoje. Oblika »vulkana« iz lubja ali komposta zato ni primerna.
Zaščita pred divjadjo in glodavci
Če so na območju srne, zajci ali drugi rastlinojedi, mlado deblo zaščitimo z dovolj visoko in zračno zaščito. Ta ne sme tesno drgniti lubja ali zadrževati stalne vlage.
Zaščito občasno pregledamo, posebej po snegu in vetru. Pri mrežah poskrbimo, da ostanejo stabilne in da se z rastjo ne zarežejo v drevo.
Ali drevo ob sajenju močno obrežemo?
Način začetne rezi je odvisen od vrste sadike, sadne vrste in želene vzgojne oblike. Golokoreninske sadike imajo lahko drugačne potrebe kot dobro ukoreninjene sadike v posodi. Zato univerzalno močno krajšanje vseh vej ob jesenskem sajenju ni dobra praksa.
Odstranimo zlomljene ali očitno poškodovane dele, za oblikovalno rez pa upoštevamo navodila drevesnice oziroma priporočila za konkretno vrsto in vzgojno obliko.
Najpogostejše napake
- drevo posadimo pregloboko,
- cepljeno mesto zakopljemo,
- izberemo premajhen prostor za odraslo drevo,
- korenine pustimo izpostavljene vetru in soncu,
- v sadilno jamo nasujemo veliko svežega gnoja,
- zastirko nakopičimo ob deblo,
- po sajenju ne zalijemo, ker je »jesen že vlažna«,
- pozabimo preverjati vez in zaščito debla.
Dobro posajeno sadno drevo začne z nekaj preprostimi stvarmi: primernim mestom, pravilno globino, nepoškodovanimi koreninami, dobrim stikom z zemljo in dovolj vode. Jesensko mirovanje nato sadiki omogoči miren začetek pred spomladansko rastjo.