Leča (Lens culinaris) – super živilo z zdravilnimi lastnostmi

    Leča (Lens culinaris) - super živilo z zdravilnimi lastnostmi
    Deli naprej

    Leča  izvira iz Azije in sodi med najstarejše kulturne rastline na svetu. Sledove o uporabi in gojenju leče so našli tako v naselbinah iz kamene dobe kot v egipčanskih grobnicah iz obdobja 2000 let pred našim štetjem.. Leča je omenjena tudi v Svetem pismu, ko je Jakob prodal svojemu bratu Ezavu pravico prvorojenca za skledo leče. Leča je tako starejša stročnica kot fižol, ki je bil v Evropi in Sredozemlju neznan vse do leta 1550, ko so ga po odkritju Amerike prinesli v Evropo, kjer je kmalu spodrinil lečo. Leča je tako za »lep čas« odšla v pozabo, a se zaradi svojih zdravilnih lastnosti ponovno vrača na naše krožnike.

    Leča – zanimivosti

    Leča je v bistvu super živilo, ki so ga uživali že v kameni dobi, kar dokazujejo arheološke najdbe iz tistega časa, tudi na območju bivše Jugoslavije (Bosna). Leča je na prvi dan novega leta »na krožniku« Italijanov, saj naj bi le-to prinašalo denar, leča oz. zrno leče  spominja na zlatnike. Leča je svoje ime dobila po obliki zrna, ki spominja na lečo. V svetu, pa tudi pri nas, obstaja nekaj vrst leče: rjava (ima okus po orehih in se najdlje kuha), rdeča (najmehkejša vrsta leče), rumena (rumeni dal ali egipčanska leča), zelena (najbolj cenjena v evropski kuhinji) in črna (izgleda kot kaviar). Med največjimi pridelovalci leče so: Rusija, Indija, Združene države Amerike, Italija, Francija, Turčija…Leča je stročnica in zato je dobro, da jo noč pred kuhanjem, podobno kot fižol, namočimo. S tem bomo čas kuhanja precej skrajšali. Vodo, v kateri smo lečo namakali, pred kuhanjem odlijemo, ker so se med namakanjem iz leče izločile snovi, ki sicer otežujejo prebavo. Na lečo prilijemo svežo vodo, če pa želimo, da bo leča imela boljši okus, ob koncu kuhanja dodamo še malo vina, kisa ali limonovega soka. Na koncu jo še solimo, sicer se leča, ne bo skuhala do mehkega. Leča se lahko uživa v solatah, enolončnicah, juhah, namazih in kot dodatek k drugim jedem. Leča pa se lahko tudi nakali, kalčkov seveda ni potrebno kuhati, z uživanjem pa dobimo vse vitamine, beljakovine in rudninske snovi. Leča, ki se hrani v zaprti embalaži v temnem, hladnem in suhem prostoru, ima skoraj neomejen rok trajanja.

    Leča – zdravilne lastnosti

    Vlaknine v leči uravnavajo in pospešujejo prebavo, še posebno, če na vodi kuhani leči dodamo malo oljčnega olja. Leča vsebuje kalij, kateri znižuje visok krvni pritisk. Uživanje leče znižuje visok holesterol, varuje pred srčno-žilnimi obolenji in uravnava raven krvnega sladkorja. Cink pospešuje nastajanje hormonov ter krepi delovanje živčnega sistema, krepi potenco in povečuje spolno poželenje. Zaviralci proteaz zavirajo nenadzorovano razmnoževanje rakavih celic in delujejo proti nastanku raka. Leča je zanimiva za vegetarijance saj v kombinaciji z jajci, mlekom ali žiti zadovolji vse potrebe po aminokislinah. Leča krepi delovanje imunskega sistema in spodbuja obnovo veznih tkiv, pomaga pa tudi proti slabokrvnosti. V kisu zavreta leča in potem zdrobljena v kašo, je lahko kot obkladek, ki ga toplega namažemo, odlična pomoč pri ekcemih, čirih in oteklinah. Na vodi kuhana leča z dodatkom medu pomaga proti glistam in je še posebej primerno za otroke. Leča ima malo kalorij in hitro nasiti in je zato idealno živilo za vse, kateri si želijo ali pa morajo shujšati. Leča pa pomaga tudi pri revmatizmu in putiki in sicer tako, da lečo zdrobimo, segrejemo in vročo stresemo v pogreto laneno vrečko, katero še toplo položimo kot obkladek tja, kjer čutimo bolečino.

    Leča (Lens culinaris) – super živilo z zdravilnimi lastnostmi
    5 (100%) 1