Obleka za jesenski pohod mora omogočati hitro prilagajanje, saj se lahko v istem dopoldnevu zamenjajo sonce, veter, megla in dež. Namesto enega zelo debelega kosa je zato običajno bolj praktičen sistem treh plasti: osnovna plast odvaja vlago od kože, srednja pomaga zadrževati toploto, zunanja pa ščiti pred vetrom in padavinami.
Prva plast: čim manj mokrega ob koži
Osnovna plast je v neposrednem stiku s kožo. Njena naloga je, da se med hojo čim manj prepojimo z znojem in da se tkanina razmeroma hitro suši. Primerni so funkcionalni sintetični materiali ali volna, predvsem merino, če nam ustreza.
Bombaž je za hladne in vlažne razmere manj praktičen, ker vpije veliko vode in se počasneje suši. Ko se po vzponu ustavimo, je moker bombažni sloj lahko zelo neprijeten.
Druga plast: toplota po potrebi
Srednja plast je namenjena izolaciji. To je lahko tanjši flis, volnen pulover ali lahek izolacijski kos. Koliko toplote potrebujemo, je odvisno od temperature, vetra, intenzivnosti hoje in od tega, kako hitro nas običajno zebe.
Na vzponu lahko srednjo plast pospravimo v nahrbtnik in jo oblečemo na vrhu ali med daljšim postankom. Sistem deluje najbolje, če plasti med potjo dejansko dodajamo in odstranjujemo.
Tretja plast: veter in dež
Zunanja plast naj ščiti predvsem pred vetrom in padavinami. Pri jesenskem pohodu je uporabna lahka nepremočljiva oziroma vodoodporna jakna z dobro kapuco. Pri izbiri upoštevamo, da mora iti čez spodnje plasti, ne da bi omejevala gibanje.
Tudi najbolj zračna nepremočljiva jakna lahko med intenzivnim vzponom zadrži nekaj vlage. Zato je pogosto bolje, da jo oblečemo takrat, ko jo res potrebujemo zaradi vetra ali dežja, in ne avtomatično že na začetku.
Ne oblecimo se pretoplo že na parkirišču
Ena pogostih napak je, da se pred začetkom hoje oblečemo tako, da nam je prijetno med stanjem. Po desetih minutah vzpona nam je nato prevroče in začnemo močno potiti.
Ob odhodu nam je lahko rahlo hladno, če vemo, da nas čaka neprekinjena hoja. Ko se ogrejemo, bomo lažje ostali suhi. To seveda ne velja, če že na začetku stojimo v močnem vetru, dežju ali zelo nizki temperaturi.
Rezervna plast v nahrbtniku
Jeseni je smiselno nositi vsaj eno suho rezervno zgornjo plast, posebno na daljšem pohodu. Če se osnovna majica močno prepoji ali nas ujame dež, je suha plast med postankom zelo dragocena.
Rezervna oblačila spravimo v nepremočljivo vrečko ali notranjo suho vrečo. Ni veliko koristi od rezervne majice, ki je po dežju prav tako mokra kot tista na telesu.
Hlače za jesenski pohod
Izberemo hlače, ki omogočajo gibanje in se razmeroma hitro sušijo. Pri hladnejšem vremenu lahko uporabimo tanjšo osnovno plast pod njimi. Kavbojke in druge težke bombažne hlače so v mokrih razmerah nepraktične, ker postanejo težke in se dolgo sušijo.
Če je napovedan dolgotrajen dež, so lahko uporabne lahke dežne hlače, ki jih oblečemo čez pohodniške.
Glava, vrat in roke
Tanka kapa, trak za ušesa, rokavice in lahek ovratni šal zavzamejo malo prostora, vendar občutno povečajo udobje. Jeseni so posebej koristni na vetrovnem grebenu ali med postankom.
Namesto ene zelo debele kape je pogosto praktičnejši tanjši kos, ki ga lahko hitro snamemo, ko se ogrejemo.
Nogavice in obutev
Nogavice naj dobro odvajajo vlago in se prilegajo brez gub. Merino ali kakovostne sintetične pohodniške nogavice so običajno boljša izbira od tankih bombažnih.
Obutev prilagodimo terenu. Na mokrih koreninah, listju in blatu je dober profil podplata pomembnejši od tega, ali je čevelj visok ali nizek. Nepremočljiva membrana lahko pomaga v mokri travi in dežju, vendar ne nadomesti pravilne izbire poti ali previdne hoje.
Kako se oblečemo za vzpon?
Pred daljšim vzponom odstranimo odvečno izolacijsko plast in odpremo zračnike, če jih jakna ali hlače imajo. Cilj je zmanjšati potenje, ne pa se med hojo pregrevati.
Če začnemo čutiti vročino, ukrepamo zgodaj. Ko je majica že popolnoma mokra, je za prilagajanje precej pozno.
Kaj naredimo na vrhu?
Ko se ustavimo, se telo hitro ohlaja. Še preden nas zazebe, oblečemo srednjo in po potrebi zunanjo plast. Če je osnovna majica zelo mokra in imamo suho rezervno, jo je smiselno zamenjati na zavetnem mestu.
Posebej previdni smo ob vetru in megli, ko je občutek mraza lahko bistveno večji kot kaže sama temperatura.
Vreme preverimo pred odhodom
Jesenski izlet načrtujemo glede na lokalno napoved, višino cilja, veter in možnost padavin. Razmere v dolini niso nujno enake kot na grebenu. Na daljših poteh upoštevamo tudi krajši dan in hitrejši padec temperature pozno popoldne.
Če napoved kaže izrazito poslabšanje, nevihte, močan veter ali zimske razmere, oblačila niso rešitev za neprimeren načrt poti. Cilj prilagodimo razmeram.
Preprost seznam za nahrbtnik
- osnovna plast, primerna za aktivno hojo,
- lahka izolacijska plast,
- zunanja zaščitna jakna,
- rezervna suha majica,
- tanka kapa ali trak,
- lahke rokavice,
- rezervne nogavice pri daljših ali mokrih turah,
- nepremočljiva vreča za suha oblačila.
Najpogostejše napake
- preveč oblačil že na začetku vzpona,
- bombažna osnovna plast v hladnem in mokrem vremenu,
- dežna jakna, ki ostane na dnu nahrbtnika med prvim nalivom,
- rezervna oblačila brez zaščite pred dežjem,
- brez kape in rokavic, ker je v dolini še toplo,
- nespreminjanje plasti med vzponom, postankom in spustom.
Sistem treh plasti ni strogo pravilo o treh kosih oblačil. Je način razmišljanja: vlago odvajamo od kože, toploto dodajamo po potrebi in se pred vetrom ter dežjem zaščitimo takrat, ko razmere to zahtevajo. Prav prilagodljivost je jeseni pomembnejša od enega popolnega kosa opreme.