Navadna robida, pravijo ji tudi prava, je ena izmed najstarejših zdravilnih rastlin. Cenili so jo Egipčani, Rimljani in tudi Grki. Robido mnogi poznajo le kot jagodičje, saj so njeni plodovi okusni in lahko prebavljivi. V zdravilne namene pa uporabljamo predvsem robidine liste. Zato spoznajmo navadno robido kot zdravilno rastlino.
Navadna robida
Navadna robida, Rubus fruticous L., prihaja iz družine rožnic in njeni grmi zrastejo tudi do 2 metra visoko. Njeni listi so dolgopecljati (listni pecelj je porasel z bodicami) in sestavljeni iz treh, lahko tudi petih lističev (redeje), ki imajo obliko elipse, njihovi robovi pa so nazobčani. Zanimivo pri robidi je, da sicer spada med listopadne rastline, a njeni listi ne odpadejo vedno, zato je navadna robida delno zimzelena rastlina.
Cveti od maja do avgusta, njeni cvetovi so bele ali svetlo rožnate barve in so združeni v končnih latih. Zreli plodovi so temne modre barve in so sočni, okusni in lahko prebavljivi.
V zdravilne namene v aprilu in maju nabiramo liste. Nabiramo zgolj liste, brez vršičkov poganjkov in brez pecljev. Sušimo jih v senčnem, suhem in zračnem prostoru. Posušene liste shranimo v papirnatem škrniclju, v suhem in temnem prostoru. V listih najdemo mnogo zdravilnih učinkovin, predvsem flavonoide in čreslovine.
Plodove nabiramo, ko so zreli. Uživanje robid se priporoča vsem, ki so slabokrvni, saj so plodovi bogati z vitamini (vsebujejo tudi veliko vitamina C) in minerali (kalij, kalcij, magnezij, betakaroten …) pa tudi različnimi zdravilnimi učinkovinami kot so antioksidanti, fenoli, fitosteroli …
Zdravilni učinki pa se skrivajo tudi v njeni korenini. Korenine nabiramo zgodaj spomladi ali pozno jeseni.
Zdravilni učinki navadne robide
Kljub temu, da v zdravilne namene uporabljamo predvsem liste, imajo tudi plodovi in korenina mnoge blagodejne učinke.
Plodovi tako pomagajo izboljšati kri, telo napolnijo s potrebnimi vitamini in minerali, pomagajo pri izboljšanju imunskega sistema in zaradi lahke prebavljivosti izjemno blagodejno vplivajo na prebavni trakt in pomagajo pri urejanju prebave. Vplivajo tudi na uravnavanje krvnega tlaka in se zato priporočajo tudi osebam s povišanim krvnim tlakom.
Korenine navadne robide naberemo in očistimo, nato pa jih skuhamo v rdečem vinu. Takšen pripravek je nepogrešljiv za ženske v menopavzi, saj pomaga pri ustavljanju krvavenja v klimakteriju (t.j. pri ženskah v menopavzi; klimakterij je obdobje pred zadnjo menstruacijo in po njej).
Iz listov pa običajno skuhamo čaj, ki je primeren za grgranje in pitje, ima pa mnoge koristne učinke. Lahko pripravimo tudi prevretek, s katerim izplakujemo ali pa kar sveže liste.
Čaj pomaga zoper drisko in se lahko uporablja za lajšanje te težave tudi pri dojenčkih. Obnese se pri krvavitvah želodca. Pomaga pri vnetju slepiča in želodca in pri močnem belem toku.
Čisti tudi kri in pripomore k izboljšanju imunskega sistema.
Čaj se v pitje priporoča tudi nosečnicam, pred porodom, saj mehča porodne poti.
Pitje čaja pa blagodejno vpliva tudi na lajšanje kožnih izpuščajev in lišajev ter drugih vrst kožnih bolezni.
Če čaj grgramo in pijemo po požirkih bo pomagal zoper hemoroide, pa tudi zoper hripavost, kašelj in vročino (prehlad). Lajša tudi težave z vnetimi mandlji.
Če usta izplakujemo s toplim (ne vročim) prevretkom, bomo pozdravili vnete dlesni in afte.
Sveže liste, ki jih stolčemo pa lahko v obliki obloge uporabljamo za lažje celjenje in zdravljenje izpuščajev, turov in ran.
Vsebine portala niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali s farmacevtom. Uporabite jih le kot vir splošnih informacij.