Šparglji – polni vsega dobrega

    Deli naprej
    • 67
      Shares

    Šparglji so ena izmed prvih pomladnih vrtnin, ki nam jih ponuja narava. So nepogrešljivi v prehrani, saj pripomorejo k pomladnemu čiščenju telesa in telo napolnijo z vitamini in minerali.
    V kulinariki so vse bolj priljubljeni. In prav je tako. Poglejmo zakaj.

    Šparglji

    Šaprglji, Asparagus officinalist, izvirajo iz Male Azije, kjer so jih gojili že pred 2.000 leti. Poznali in cenili so jih tudi stari Grki in Rimljani. Poznamo zelene in bele šparglje, beluše, ki jih gojijo z zaspiavanjem, tako da ne pride so fotosinteze. Beluši so tako blažjega okusa. Zeleni šparglji pa so lahko divji (če se jih boste odpravili nabirat imejte v mislih, da jih po zakonu lahko naberete le en kilogram na osebo) in pa gojeni – teh ne zasipavajo in zato postanejo zeleni.

    Šparglji vsebujejo veliko vitamina C in E, betakarotena in so najboljši naravni vir folne kisline in antioksidantov. Vsebujejo tudi vitamine B skupine in so bogati z rutinom in vlakninami ter beljakovinami, pa tudi s cinkom, železom in balastnimi snovmi.
    Vsebujejo še druge zdravilne učinkovine kot so: asparagin, tirozin, valin, saponini, čreslovine, citronska kislina, jabolčna kislina, jantarna kislina, fenilalanin, izoleucin, koniferin, vanilin …

    Velja, da je največ koristnih snovi v vršičkih in nekoliko manj v steblih. Zanimivo je, da je več učinkovin v belih špargljih – beluših, kot v zelenih.

    Osebe, ki imajo težave z ledvicami (so nagnjeni k ledvičnim kamnom) oziroma sečili šparglje sicer lahko uživajo, a v manjših, omejenih količinah.

    Zdravilni učinki špargljev

    Ker so šparglji izvrsten naravni vri folne kisline, so nepogrešljivi v prehrani nosečnic, saj je folna kislina zelo pomembna za pravilno delitev celic in pravilen razvoj plodu v maternici. Folna kislina pa zmanjšuje tudi tveganja za srčno žilne bolezni. Zaradi rutina v špargljih so pomembni tudi za krepitev sten žil in kapilar, kar je pomembno za dobro cirkulacijo krvi v telesu.

    Zaradi antioksidantov ščitijo telo pred prostimi radikali in nekaterimi oblikami raka.

    Zaradi diuretičnega učinka so v pomoč pri odvajanju odvečne vode iz telesa.

    Blagodejno vplivajo tudi na prebavo, spodbujajo presnovo in delovanje črevesja. Čistijo kri in pripomorejo k čiščenju in razstrupljanju celega organizma.

    Veljajo tudi za naravni afrodiziak in so ga kot takšnega cenili že stari Grki in Rimljani.

    Priporočajo se tudi diabetikom, saj pomagajo pri urejanju ravni sladkorja v krvi. Šparglji pa pripomorejo tudi k zniževanju previsokega krvnega tlaka in holesterola v krvi.

    V zdravilne namene se lahko uporablja tudi špargljeva korenina, ki je, kuhana v vinu, učinkovit pripravek zoper glavobol.

    Več kot dovolj razlogov, da si v času špargljev le-te tudi privoščimo, kajne?

    Šparglji – polni vsega dobrega
    4.7 (93.1%) 29