Sončnica (Helianthus annuus) izvira iz Severne Amerike in so jo kot kulturno rastlino uporabljali že leta 2600 pr. n. št. na območju Mehike. Severnoameriški Indijanci so jo že takrat uporabljali v prehrani, Azteki v Peruju pa so jo častili in z njo okrasili svoja svetišča. V Evropo so jo prinesli po odkritju Amerike v 16. stoletju.
Sončnico so najprej uporabljali kot okrasno rastlino, saj so jo častili kot simbol poletja, šele kasneje so jo začeli uporabljati v človeški in živalski prehrani. V Evropi največ sončnic pridelajo v Rusiji, Španiji, Nemčiji, Romuniji, na Japonskem in na Madžarskem. V Sloveniji je sončnica dobila tudi druga imena kot so solčna roža, solnčnica, polsončnica, sončna roža, sončenca in soncarda. Zaradi kontrastnih barv in vzgoji manjših sončnic, se veliko uporablja tudi kot okras v vrtovih in na balkonih.
Semena sončnice
Iz semen sončnice pridelajo največ sončničnega olja, semena so bogata z maščobami, vsebujejo ogljikove hidrate, lecitin, vitamine A, B1, B2, B6, B12, E, K, D in rudnine kalcij, klor, kobalt, mangan, magnezij, jod, cink, baker in železo. Sončnično olje sestavljajo večinoma trigliceridi (maščobe), predvsem derivati dveh maščobnih kislin, linolejske (ki je dvojno nenasičena) in oleinske, vsebuje pa tudi lecitin, tokoferole, karotenoide in voske, je svetle barve, nežnega okusa in vonja z veliko vsebnosti vitamina E.
Nabiranje in uporaba
Sončnica (Helianthus annuus) je enoletna rastlina, ki jo v celoti izkoristimo, saj so uporabni vsi nadzemni deli rastline, ki se uporabljajo v prehrani, zdravstvu, živinoreji, industriji in kozmetiki. Sončnica je pokončna zelo trpežna rastlina, z močno korenino in zraste tudi do 3 m visoko, steblo je poraščeno z dlačicami, na njem pa zrastejo listi, ki so trikotne nazobčane oblike. Na vrhu stebla zraste cvet v socvetju, velik tudi do 40 cm, izrazito rumene barve, ki se obrača po soncu.
Sončnice so najbolj poznane po tem, da iz semen pridelujemo jedilno olje in olje, ki ga uporabljamo v kozmetiki, semena so tudi okusen prigrizek, kot tudi hrana za ptice v zimskem času. Cvetovi se uporabljajo za pridobivanje barvila, listi pa za kuhanje čaja, stebla se uporabljajo pri izdelavi papirja in kot pripomoček pri pripravi ognja v kaminu ali naravi.
Uporaba sončničnega olja v prehrani, zdravstvu in kozmetiki
Olje iztisnjeno iz semen sončnic je je rumenkaste barve, nevtralnega rahlo sladkobnega neizrazitega okusa in vonja, uporabljamo ga za pečenje in cvrtje, kot tudi za pripravo vseh vrst solat, je pa tudi sestavni del pri pripravi različni krem in kozmetičnih preparatov. Poznamo toplotno stiskanje olja, ki ga uporabljamo v industriji in hladno stiskanje olja za uporabo v kulinariki, saj se pri hladnem stiskanju ohranijo vse naravne sestavine olja. Sončnično olje zaradi vsebnosti veliko vitamina E in tokoferola je naravni antioksidant, ki kožo pomirja in vlaži, zato ga uporabljajo pri pripravi različnih pripomočkov za nego obraza in telesa, iz njega pa pripravimo tudi kremo za blaženje revmatičnih bolečin.
Vsebine portala niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali s farmacevtom. Uporabite jih le kot vir splošnih informacij.