Repa, Brassica rapa, ki jo imenujemo tudi bela repa, spada v družino križnic in izvira severnega dela Evrope. Po nekaterih virih pa naj bi izvirala iz današnjega Afganistana. Prve omembe repe so zasledili v rimskih in grških besedilih, iz tega se da sklepati, da je bila pomembna za prehranjevanje ljudi in živali. Zgodovinski viri govorijo, da se je v Evropi pojedlo veliko repe, skupaj s kostanjem je bila najpomembnejše živilo v zimskem času, preden je Krištof Kolumb odkril Ameriko in prinesel krompir v Evropo. Zdaj je repa priljubljena in cenjena po vsej Evropi, predvsem v zimskih dneh, je zelo pogosta jed v različnih oblikah, pripravljamo jo kislo, uživamo surovo, kuhano ali pečeno.
Zdravilni učinki
Repa, skupaj z listi vsebuje veliko vitamina C, K, A, B1 in B2 kroma, bakra, kalcija, natrija, kalija, fosforja, magnezija, železa, folne kisline, gorčična olja. Užitni listi, so po hranljivih vrednosti še bogatejši od gomolja. Pri gomolju repe se količina vitamina C, ki ga gomolji največ vsebujejo, pri toplotni obdelavi zmanjša. Repa deluje razkužilno, čisti sečne poti, poživlja žleze, ureja presnovo, učinkuje na dihala, razmaščuje in čisti kri, pomaga tudi pri zdravljenju bronhitisa, kašlja, angine, raznih ekcemov in aken. Repa nam je tudi v veliko pomoč pri zdravljenju prostate in je tudi močan diuretik.
Nabiranje in shranjevanje
Repa (Brassica rapa), ki spada med korenovke ima modro sive liste, ki jih lahko uživamo presne z drugo solato, zaradi močnega okusa, ki nas spominja na gorčico, sok pridobljen iz listov repe, pa mešamo z drugimi sokovi. Repa je bele barve, ki ima rdeče, zeleno ali vijolično obarvan nadzemni del, ki ga je obsijalo sonce. Koren je kroglaste ali podolgovate oblike brez stranskih korenin, meso pa je bele barve. Repa najbolje uspeva v hladnem vremenu, saj vročina povzroči olesenelost korenov in posledično slabši okus. Avtohtoni slovenski sorti sta kranjska podolgovata in kranjska okrogla repa, ima značilno vlaknasto testo in se mlada sveža lahko uporablja od meseca julija do septembra, kot kislo repo pa celo leto. Za shranjevanje repo nabiramo pozno jeseni, kot enega zadnjih pridelkov, saj ji tudi prvi mraz ne škodi. Za shranjevanje se največ uporablja postopek kisanja, saj kisana repa nam ostane uporabna celo leto, če pa imamo dobro klet ali zasipnico jo lahko uporabljamo do spomladi.
Kuhanje in uporaba
Repo v kulinariki uporabljamo največ v zimskem času, najbolj je poznan postopek kisanja repe, mlado zgodno sorto lahko uživamo svežo, tako gomolje, kot tudi nadzemni zeleni del, v oblik priprav različnih solat. Kuhana ali pečena repa med toplotno obdelavo izgubi del vitaminov in ostalih koristnih sestavin, zato je najbolje, da jo uživamo surovo.
Vsebine portala niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali s farmacevtom. Uporabite jih le kot vir splošnih informacij.