Njivska preslica (Equisetum arvense L.)

    Njivska preslica (Equisetum arvense L.)
    Deli naprej

    Njivska preslica je trajnica, spada v družino presličevk in sega že v dobo paleozoika, 570-286 milijonov let nazaj, kar pomeni, da je obstajala še pred časom dinozavrov. Njivska preslica se je razvila iz 30 m visokih rastlin. Danes zrase do pol metra. Doma je na vseh kontinentih, razen v Avstraliji in Antarktiki. Njivsko preslico Angleži imenujejo tudi horsetail (konjski rep) zaradi njene oblike, ki naj bi spominjala na rep.

    Lastnosti njivske preslice

    Njivska preslica ima v zemlji podzemni poganjek, ki je razvejan v stranske poganjke, ki lahko sežejo v globino tudi do 3 metrov. Ti se gomoljasto odebelijo, ločijo od korenike in zrastejo v nove rastline. Iz njih zrasteta dve vrsti nadzemnih poganjkov. Spomladi poženejo najprej bledo rumenkasta ali rjavkasta stebla, ki imajo kolenca z obdanimi rokavci in kakšne 3 cm dolg klas, v katerem so trosovniki z vsebujočimi trosi. Nekatere sorodne vrste njivske preslice so strupene, zato pazljivost pri nabiranju ni odveč.

    Druga imena za njivsko preslico

    Poljska preslica, velika preslica, hkvošč, pašec, konjski rep, raba, štukovec, vošč, cilkravt, fašechvost, konjski rep,  žabna, 

    Kje, kaj in kdaj nabiramo njivsko preslico

    Njivsko preslico dobimo po vsej Sloveniji. Raste na ilovnatih in kislih tleh, kjer jo pogosto najdemo v velikih skupinah. Najdemo jo na  neobdelanih poljih, na obrobjih travnikov, ob jarkih, na nasipih in ob poteh. Njivska preslica je nadvse nadležen plevel in jo zaradi razvejanih korenik, ki rastejo zelo globoko v zemlji, težko izkoreninimo. Nabiramo zelene dele njivske preslice zgodaj poleti, ko so poganjki zeleni in sveži. Porežemo jih nad zemljo in sušimo v zračnem prostoru.

    Učinkovine

    Silicijeva kislina, aluminijev in kalijev klorid, mangan, flavonoidi, izokvercitrin, apigenin-5-glukozid, genkvanin, naringenin, jabolčna, oksalna in akonitna kislina, polienska in dikarbonska kislina, nekaj smole, grenčin in sitosterol ter vitamin C.

    Učinkovanje in uporaba njivske preslice

    Že v 12. stoletju so njivsko preslico priporočali za zdravljenje ledvic in sečnega mehurja. V srednjem veku so jo priporočali kot zdravilo priti izkašljevanju krvi, kašlju in za celjenje ran. Tudi v današnjem času je potrjeno, da ima preslica diuretični učinek. Klinične raziskave so pokazale, da resorbirana kislina pripelje do povečanega števila levkocitov, kar stimulira obrambni mehanizem. V primeru težko zaceljivih ran, kroničnih ekcemov in slabe prekrvljenosti, se preslica uporablja v obliki oblog ali kopeli. Uporablja se tudi pri inkontinenci in pri močenju postelje pri otrocih. V ljudski medicini preslica zaustavlja krvavitve, uporablja pa se tudi pri shujševalni dieti, ker naj bi krepila presnovo in delovanje ledvic. Znani so tudi čaji iz preslice proti celulitu.

    Opombe

    • Preslice ne smemo piti v premočni koncentraciji ali predolgo nepretrgoma nad 6 tednov.
    • Kopel iz preslice se odsvetuje tistim, ki imajo težave s krčnimi žilami, tistim, ki imajo velike težave s srcem in povišanim krvnim tlakom.
    • Izpiranje sečil je prepovedano pri edemu oziroma zastoju vode kot posledice oslabljenega delovanja srca in ledvic. Pri vsakem zdravljenju z izpiranjem je treba popiti dovolj nadomestne tekočine.
    • Njivska preslica ni primerna za nosečnice in doječe matere.

     

     


    Vsebine portala niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali s farmacevtom. Uporabite jih le kot vir splošnih informacij.