Mak, vrtni (Papaver somniferum)

    Mak, vrtni (Papaver somniferum) 1
    Deli naprej

    Mak, vrtni (Papaver somniferum) je rastlina, ki naj bi izvirala iz Azije, toda mak, naslikan na papirusu, skupaj z ostalimi zdravilnimi rastlinami, ki so jih poznali v tistem obdobju, so našli tudi v Grčiji, kjer je mak veljal za simbol plodnosti, v Egiptu pa je veljal za cvetlico ljubezni.
    Že v 4. stoletju so Grki poznali moč maka za lajšanje bolečin in so sliki boga Hipnosa, ki je bil bog spanja in njegovemu sinu Morfeju ki je bil bog sanj, dodajali tudi risbo maka. Od Grkov pa se je mak razširil tudi med Rimljane.
    Uporaba maka se je razširila tudi v Indijo, v času, ko je bila pod vplivom Arabcev, na Kitajskem pa so ga poznali že v obdobju dinastije Tang, toda zapiski o koristni zdravilni uporabi izhajajo iz 8. stoletja. Kajenje opija se je na Kitajskem množično razširilo v 18. stoletju, kamor so to razvado prinesli Španci.

    Zdravilni učinki in lastnosti

    Vrtni mak je vrsta maka, katerih semena se uporabljajo v prehrani.
    Makova semena vsebujejo vitamina C in E, kalij, magnezij, fosfor, cink, baker in železo. So okusna in toplotno obdelana ne vsebujejo opija, zato jih lahko uporabljamo v kulinariki, saj so tudi zdravilna in učinkovito pomagajo pri zdravljenju različnih bolezni, npr pomagajo pri celjenju ran in preprečujejo možnost srčnega napada.
    Iz vrtnega maka pridelujejo tudi opij in prečiščene derivate, morfin, tebain, kodein, papaverin in narkotin za zdravstvene namene. Vrtnemu maku pravijo tudi uspavalni ali opijski mak zaradi njegove narkotične lastnosti. Vrtni ali uspavalni mak je tako vir za pripravo najpomembnejših zdravil za lajšanje bolečin, to so morfin, kodein in heroin, ki pa povzroča tudi zasvojenost. Iz vrtnega maka v farmaciji pripravljajo tudi makovo olje, ki ima sladkoben okus in vsebuje vitamin E , ki blagodejno vpliva na kožo, upočasnjuje staranje  in krepi imunski sistem.

    Nabiranje in shranjevanje

    Mak, vrtni (Papaver somniferum) ima velike grobo nazobčane srebrno zelene liste, cveti od junija do avgusta, je enoletnica, ki zraste v višino do 120 cm in ima do 10 cm velike cvetove, ki so različnih vijoličastih odtenkih. Ko mak odcveti, se oblikuje okrogel strok, ki skriva semena. Stroki, ki hranijo semena, morajo dozoreti in, ko se odprejo, iz njih pobiramo semena, ki jih hranimo v zaprti posodi primerni za shranjevanje živil.

    Uporaba in priprava

    Makova semena, primerna za prehrano, pridobivajo iz posušenih makovih glavic in dobijo okus šele, ko jih toplotno obdelamo. V prehrani makova semena uporabljamo za posip krompirja, testenin,kot posip na kruhu, mafinih ali palačinkah, zmlet pa kot nadev za razne sladice, npr. potico.

    Po izročilu ljudske medicine iz cvetov maka lahko kuhamo tudi čaj za zdravljenje kašlja, hripavosti in bolečin v prsih. Mak se uporablja tudi v kozmetični industriji, saj vlaži in greje kožo.

    Kot okras so uporabne posušene semenske glavice.

    V Sloveniji smemo vrtni mak gojiti samo za prehrambne in industrijske namene, na podlagi dovoljenja, ki ga izda ministrstvo za kmetijstvo.


    Vsebine portala niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali s farmacevtom. Uporabite jih le kot vir splošnih informacij.