Buče in njihov pomen v prehrani

    Buče in njihov pomen v prehrani
    Spread the love

    Bučevke so bile na jedilniku že v času starodavne majevske civilizacije, v subtropskih in tropskih pokrajinah. V svetu poznamo več kot 800 vrst bučevk, ki so v glavnem vzpenjavke, imajo pa to skupno lastnost, da so občutljive na mraz. V Sloveniji pridelujemo največ buč, bučk, kumar lubenic in melon.

    Buča

    Spada med najstarejše pridelke iz rodu bučevk, saj so njene sledove našli že iz obdobja stare ledene dobe na območju južne Mehike in Peruja. Za Indijance v Južni in Srednji Ameriki,  pa so bile buče glavni kmetijski pridelek za prehranjevanje, v Evropo jo je prinesel pomorščak Krištof Kolumb. Pri nas poznamo vrtne buče, buče velikanke in štajerske oljne buče. Buče vsebujejo vitamine A, C, K, B6, minerale mangan, kalij, magnezij, železo, kalcij in cink, priporočajo pa jih kot prehrano ljudem, ki jih pestijo bolezni kot so, protin, vnetje ledvic, revmatizem, vnetje sečnega mehurja in sladkorno bolezen.

    Štajerska oljna buča je zelo razširjena po Evropi, v Sloveniji jih pridelajo največ v Pomurju za pridelovanje bučnega olja. Vsebuje nekaj odstotkov sladkorja, beljakovin in balastnih snovi, vitamine A, B1, B2, C in K ter minerale kalij, kalcij, železo, fosfor, natrij, magnezij in mangan. Bučno meso lahko uporabljamo tudi za obkladke proti krčnim žilam in za utrujene noge, bučno olje pa za masažo pri bolečinah v hrbtu. Bučno olje je v Pomurju nepogrešljiv dodatek pri pripravi solat.

    Čajota

    Poznana tudi pod imenom choko ali morliton in izvira iz Srednje Amerike, danes pa jo največ pridelajo v Mehiki in Gvatemali, sedaj pa je razširjena po celem svetu, saj so jo v Evropo prinesli v 16. stoletju. V Sloveniji jo najbolj poznamo pod imenom ježevka ali bodeča buča. Čeprav poznamo tudi vrsto, ki bodic nima. Čajota ima visoko hranilno vrednosti, bogata je z aminokislinami, vlakninami, folno kislino in minerali, vsebuje tudi vitamin C, ki deluje kot antioksdant in ima močne protivnetne lastnosti, ter znižuje raven sladkorja v krvi. Uživanje čajote lahko izboljša številne dejavnike tveganja za bolezni srca, kot sta holesterol in visok krvni tlak.

    Hokkaido buča

    Na Japonskem so jo prevzgojili iz buče, ki so jo prinesli Portugalci že v 16 stoletju in se je zelo hitro razširila po vsem otočju. Najbolj je prepoznana po lupini, ki je živo oranžne barve in je na Japonskem zelo priljubljena. Hokkaido buča vsebuje vitamina A in C, beta karoten, kalcij, kalij in železo. Zaradi vsebnosti kalcija pomaga pri ohranjanju zdravih kosti, vsebnost  betakarotena pa preprečuje nastanek sive mrene, glavkoma, katarakte, makularne degeneracije in drugih bolezni oči.

    Lubenica

    Sočen sadež, ki izvira iz Afrike in so jo zaradi sočnosti uporabljali že pred 5000 leti, raziskovalci so dognali, da so lubenico že 2000 let p.n.š. v starem Egiptu uporabljali pri vsakodnevni prehrani. Lubenica ima trdo zeleno skorjo, sredica pa je sočna, rdeče do roza barve, v Afriki pa je tudi vir tekočine, ki jo v puščavi velikokrat primanjkuje. Sicer je lubenica sestavljena iz približno 90% vode, preostali del pa predstavljajo vlaknine, ki pozitivno delujejo na prebavo. Poleg tega lubenica skriva veliko vitamina A, ki je pomemben za zdravje oči in v boju z virusnimi infekcijami. Večja rezina lubenice zadosti skoraj polovici dnevnih potreb po vitaminu C, ki izboljšuje delovanje imunskega sistema.  

    Melona

    Tropska rastlina, ki jo gojijo v toplih krajih in izvira iz Afrike in Azije, na teritoriju današnjega Irana. V nasadih so jih začeli gojiti v Španiji, po padcu rimskega imperija. Melon poznamo več vrst, ki se razlikujejo tudi po sredici – od skoraj bele pa do oranžne barve. Melona je prava zakladnica kalcija, bakra, fosforja, magnezija, železa in kalija, vsebuje tudi vitamina C in A ter folno kislino.

    Navadna kumara

    Tudi ta spada v družino bučevk in izvira iz daljne vzhodne Indije, kjer jih gojijo že tisočletja in to že od obdobja Antike, k nam je prišla v času rimskega imperija. V Sloveniji je zelo razširjena in jo imenujemo tudi solatna kumara, kumarica ali murka. Kumara je bogata s kalijem, magnezijem, kalcijem, železom, kromom, manganom, bakrom, cinkom, fluorom in ima veliko selena ter vitamina E. Njeni zdravilni učinki so vsestranski. Znižuje holesterol v krvi, spodbuja izločanje strupenih snovi iz telesa, pomaga pri revmi in artritisu, uravnava krvni sladkor in razbremenjuje trebušno slinavko.

    5/5 - (1 vote)

    Vsebine portala niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali s farmacevtom. Uporabite jih le kot vir splošnih informacij.