Pegasti badelj (Silybum marianum)

    Pegasti badelj (Silybum marianum) 1
    Deli naprej

    Pegasti badelj (Silybum marianum) izvira iz severne Afrike, Male Azije, južne Rusije in Evrope, pri nas raste v Sredozemlju in ga gojijo kot kulturno rastlino, raste pa tudi prosto v naravi. V Sloveniji ima več ljudskih imen kot so: bodeča neža, bodečnica, bodika, ostropec, ostropes, in po legendi tudi Marijin osat.

    V zdravilne namene so ga uporabljali že v stari Grčiji in Rimu in ga s pridom uporabljali v srednjem veku. V ljudski medicini se pegasti badelj uporablja pri zbadanju v rebrih, boleznih vranice, malariji, migreni, morski bolezni, pri krčnih žilah, prebavnih motnjah, žolčnih obolenjih, maščobni okvari jeter, toksičnih obolenjih jeter, kroničnih vnetjih in cirozi jeter kot tudi kot protisredstvo pri zastrupitvi z mušnico.

    Zdravilni učinki

    Pegasti badelj najbolje poznamo po najboljši zaščiti jeter, saj vsebuje veliko zdravilnih sestavin, med drugim tudi silimarin, z njim so še posebej bogata semena, ki krepi celične stene in preprečuje vstop različnih strupom. Vsebuje tudi flavonoide in proteine. V zdravilne namene lahko uporabljamo tudi liste, ki jih lahko tudi posušimo. Pegasti badelj uporabljamo za preprečevanje in zdravljenje poškodb jeter, ki nastanejo zaradi alkohola ali strupov, pri motnjah delovanja jeter, cirozi in pri zamaščenih jetrih.

    Nabiranje in shranjevanje

    Pegasti badelj (Silybum marianum)spada med največje in najlepše bodeče rastline, ki zraste tudi do 150 cm visoko.

    Cveti v mesecu juliju in avgustu, v tem času tudi nabiramo liste za svežo uporabo ali sušenje. Semena pa v jesenskem času, ko dozorijo. Liste in semena, ki jih nabiramo v neokrnjeni naravi, sušimo v toplem suhem zračnem prostoru, za hitrejše sušenje si lahko pomagamo tudi z električnim sušilcem, pri tem pa moramo paziti, da temperatura ne preseže 40 °C. Posušene liste in semena zdrobimo v prah in jih ločeno shranimo v zaprti posodi primerni za shranjevanje živil.

    Uporaba zelišča

    Prevretek

    Eno čajno žličko posušenih in zdrobljenih plodov prelijemo z 200 ml hladne vode, premešamo, zavremo in pustimo stati 15 do 20 minut, nato ga precedimo. Skodelico sveže pripravljenega čaja pijemo trikrat do štirikrat dnevno, pijemo ga ob slabi prebavi in motnjah v izločanju žolča.

    Poparek 

    Lahko ga pripravimo pri obolenju jeter iz listov  pegastega badlja tako, da eno čajno žličko posušenih listov prelijemo z 200 ml vrele vode, lonček pokrijemo in počakamo 10 minut in ga še toplega popijemo trikrat dnevno.

    Pri obolenju jeter lahko uporabljamo tudi drobno zdrobljene ali zmlete plodove (nekaj čajnih žličk dnevno), ki jih primešamo jogurtu ali jih vmešamo v hrano. Zdrobljena semena posujemo po že pripravljeni hrani in jih ne kuhamo. Neprekinjeno jih jemljemo vsaj 3 tedne, ob hujših težavah lahko tudi do dva meseca. Potem pa terapijo za vsaj teden dni prekinemo in jo po potrebi ponovimo.

    Tinktura

    To pripravimo tako, da 100 ml zdrobljenih semen prelijemo prelijemo z 300 ml domačega žganja, steklenico postavimo na temno mesto najmanj za 3 tedne, nato tinkturo precedimo in jo uživamo 3 krat dnevno po eno čajno žličko tinkture, ki jo pred tem razredčimo v 100 ml nevtralne tekočine, to je vodi ali čaju.

    Opozorilo!

    Uporabo zelišča, pegasti badelj odsvetujemo otrokom, nosečnicam in doječim materam.


    Vsebine portala niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali s farmacevtom. Uporabite jih le kot vir splošnih informacij.