Navadna jagodičnica (arbutus unedo) raste v Evropi ob Sredozemskem morju, gojijo pa jo tudi v Avstraliji in Afriki. Na Balkanu najdemo tudi grško različico jagodičnice (Arbutus andrache). Sicer pa poznamo 14 različnih vrst jagodičnice, ki rastejo po svetu, največ jih je v Srednji Ameriki. Jagodičnica je ena redkih rastlin, ki na vejah čez zimo obdrži cvetove in plodove, zato jo uporabljajo tudi za nasade v parkih in vrtovih. Že v antični Grčiji so jagodičnico uporabljali za zdravilne in prehranjevalne potrebe, njena uporaba pa se je v zadnjih desetletjih zelo povečala.
Zdravilni učinki navadne jagodičnice
Zreli rdeči plodovi jagodičnice vsebuje veliko vitamina C, sladkorja, vlaknin, pektina, kalija, kalcija, magnezija, natrija, železa, cinka in bakra.
Plodovi na nas delujejo kot antiseptik in nam pomagajo proti krčem, virusom, bakterijam, vnetemu grlu in zmanjšanju krvnega pritiska. Vitamin C, ki ga jagodičnica vsebuje največ, je nepogrešljiv za človeški organizem saj krepi imunski sistem, deluje antioksidativno, zdravi mišice, tetive in kosti, pomaga tudi pri regeneraciji kože.
Nabiranje in shranjevanje
Jagodičnica nam s svojim izgledom deluje kot okrasno drevo, saj se na drevesu, ki zraste v višino tudi do 6 metrov, istočasno, ko dozorijo plodovi, pojavijo tudi cvetovi. Zdravilni so listi in plodovi, liste nabiramo v mesecu avgustu in septembru, plodove pa pozno jeseni.
Drevo ima pokončne veje z rdečkastim lubjem, usnjate nazobčkane liste in zvončaste rožnate cvetove, ki so včasih tudi beli, cveti od septembra pa do marca, tako so istočasno na drevesu cvetovi in plodovi, ki potrebujejo celo leto, da dozorijo.
Plodovi so rumene, do živahne rdeče barve, okrogli in bradavičasti, brez izrazitega okusa, okus mu daje samo sadni sladkor, zato so plodovi rahlo sladko kiselkastega okusa. Zrele plodove lahko zamrznemo, naredimo iz njih marmelade in likerje, v hladilniku zdržijo samo 5 do 7 dni, nezreli so trdi in neužitni.
Liste nabiramo v lepem vremenu, stran od industrijskih naselij in prometnih cest, sušimo jih na odprtem senčnem zračnem prostoru, pomagamo si lahko z električnim sušilnikom, pri tem pa moramo paziti, da temperatura ne preseže 30 °C. Posušene liste hranimo v zaprti posodi primerni za shranjevanje živil.
Uporaba listov in plodov
Rastlina je vsestransko uporabna, saj listi vsebujejo arbutin, ki deluje antiseptično, zato je čaj iz listov uporaben pri vnetjih sečil, povečani prostati, pri povišanem krvnem tlaku pa tudi pri ranah v ustih in žrelu. Čaj pomaga proti diareji, medtem ko zreli plodovi delujejo odvajalno.
Poparek iz listov pripravimo tako, da eno čajno žličko posušenih listov prelijemo z 200 ml vrele vode, lonček pokrijemo in počakamo 15 minut, nato ga precedimo, čaj pijemo petkrat dnevno in vedno pripravimo svežega.
Pri plodovih velja opozorilo, saj lahko zaužijemo lahko le do 12 plodov na dan, večji vnos pa lahko povzroči diarejo in druge prebavne motnje.
Opozorilo
Pripravkov iz jagodičnice ne smejo uživati nosečnice, doječe matere in ledvični bolniki.
Vsebine portala niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali s farmacevtom. Uporabite jih le kot vir splošnih informacij.