Čičerika, Cicer arietinum, izvira iz Azije, čeprav so prve dokaze o gojenju čičerike našli iz obdobja neolita ob obalah reke Jordan in v vznožju gorovja Taurus v Turčiji. V kasnejših obdobjih so sledove čičerike odkrili tudi na območju današnje Italije in Grčije.
V bronasti dobi so čičeriko na območju Italije in Grčije uživali surovo, kot osnovno živilo. Rimljani pa so iz nje kuhali juho, jo pekli. Kar je razvidno tudi iz zapiskov iz poznega 4. ali zgodnjega 5. stoletja. Danes jo največ gojijo in pridelajo v Indiji in Avstraliji, ki sta njeni največji proizvajalki, pa tudi v Mehiki, Španiji, Indiji in na Bližnjem vzhodu, kjer je čičerika osnovno živilo.
Zdravilni učinki in lastnosti
Čičerika je zelo zdravo živilo, saj je odličen vir beljakovin in rudnin, ima veliko hranilno vrednost in kot takšna se priporoča v prehrani športnikov, vegetarijancev, veganov, pa tudi sladkornih bolnikov, saj zaradi svoje sestave lahko nadomesti meso, ki ga telo dnevno potrebuje.
Vsebuje veliko vitaminov: A, B1, B2, B3, C, D, in E; pa tudi mineralov: železa, fosforja, cinka, mangana, kalija, kalcija in magnezija. Zaradi prehranskih vlaknin nas nasiti in napolni z energijo.
Čičerika čisti prebavila, spodbuja delovanje ledvic, veže strupe iz črevesja in pospešuje prebavo, ker ne vsebuje škodljivega holesterola, koristi srcu, saj je v njeni sestavini tudi veliko folne kisline in magnezija.
Nabiranje in shranjevanje
Čičeriko, Cicer arietinum, sejemo zelo zgodaj, že v mesecu aprilu, saj raste zelo počasi in zraste v višino 20 do 50 cm, v subtropskem ali tropskem podnebju. Ima majhne liste na obeh straneh stebla in globoke korenine. Cvetovi so bele barve z tankimi roza žilami, ki so včasih že skoraj vijoličaste. Raste kot stročnica, posamezna rastlina razvije en kratki strok, ki ima največ tri zrnja nežno rumene barve, neenakomerne okrogle oblike in jo nekateri imenujejo tudi rumeni grah. Prva zrna ali stroke pri nas obiramo tri mesece po setvi, suha pa po štirih mesecih. Stroki in zrnja čičerike dozorevajo ne enakomerno, zrnja ki dozorijo, izpadajo iz stroka in jih je potrebno ločevati od svežih. Sveža zrnja lahko takoj uporabimo v kulinariki, jih vložimo v slanici ali pa zamrznemo. Suha zrnja pa moramo shranjevati v v papirnati vreči, če pa so zrna dovolj suha, pa tudi v zaprti posodi, primerni za shranjevanje živil.
Kuhanje in uporaba
V kulinariki jo uporabljamo pri pripravi enolončnic, prilog, solat, namazov. Iz čičerikine moke lahko pečemo tudi peciva in kruh. Posušena zrna čičerike pred kuhanjem namočimo v hladni vodi za 10 do 12 ur, nato pa vodo odlijemo in natočimo svežo. Čas kuhanja posušene in namočene čičerike je 40 do 50 minut, čas je odvisen tudi od časa namakanja in starosti. Sveža zrna kuhamo 15 do 20 minut. Iz posušene čičerike pa lahko tudi spečemo kruh brez glutena.
Vsebine portala niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali s farmacevtom. Uporabite jih le kot vir splošnih informacij.