Brezstebelna kompava (Carlina acauis) je evropska rastlina, ki ima veliko ljudskih imen: beli kužnik, bodeča neža, bodič, bržavda, kampaneža, kužnik, neževje, sitnec, skočnjak, veliki striček, bodičje, bodoneža, brezstebelna kompava, konjska potica, konjska potkvica, kopava, neževje, potica, pumpava, sitič, vražji stric, vragova šalata.
Nekoč je bila tudi napovedovalka vremena, saj so se njeni koški začeli zapirati, če se je pripravljalo na dež, zato so jo imenovali tudi vremenarka ali barometer. Kompava ali bodeča neža, pa je bila zlasti v hribovskem svetu nekoč tudi cenjena zdravilna zel, katere korenino so namočili v žganje in z njim zatirali zajedavce pri živini. Rastlina je znana že iz antičnih časov in se je uporabljala za različne namene, predvsem v zdravilstvu in ornamentiki.
Zdravilni učinki
Korenina bodeče neže vsebuje eterično olje, inulin, smolo, čreslovino in fitoncide. Zaradi čreslovine čaj iz korenine deluje odvajalno, čisti črevesje in pospešuje izločanje seča, zavira razvoj tifusa, griže in črevesnih obolenj. Včasih so korenino kompave uporabljali tudi za odpravljanje notranjih zajedavcev, tako glist kot tudi trakulj. Korenino je najbolje uporabljati svežo in drobno nasekljano, lahko pa jo tudi posušimo. Iz nje si lahko pripravimo čaj ali tinkturo in ima učinek antibiotika.
Nabiranje in shranjevanje
Kompava ali bodeča neža je pritlikava rastlina, ki jo pred sovražniki ščiti veliko število ostrih trnov. Opazimo jo lahko od sredine poletja pa vse do jeseni. Najpogosteje jo opazimo na deloma opuščenih planinah, pašnikih, travnikih in obronkih gozdov, cveti od junija do oktobra.
Koristne so samo korenine, ki jih izkopavamo v mesecih marca, aprila in oktobra. Korenine dobro operemo, jih narežemo na drobno in sušimo na soncu, posušimo jih lahko tudi s pomočjo električnega sušilca ali z ventilatorsko pečico, pri tem naj temperatura ne preseže 40°C. Posušeno korenino hranimo v zaprti posodi primerni za sadje in zelenjavo in je uporabna najmanj eno leto.
Uporaba bodeče neže
Prevretek pripravimo iz ene žlice posušenih zdrobljenih korenin, ki jih damo v 500 ml hladne vode in, ko ta zavre, pustimo vreti deset minut, nato čaj precedimo. Čaj pijemo zjutraj in zvečer po pol skodelice, čaj pomaga pri prehladnih obolenjih sečnih organov in vnetju želodčne sluznice.
Tinkturo pripravimo iz treh na drobno narezanih svežih korenin, ki jih namočimo v 500 ml domačega žganja. Po desetih dneh žganje precedimo in popijemo po eno žlico dvakrat dnevno (ne redčimo z vodo). Tako zaužita pomaga pri bolečinah v želodcu, z obkladki iz tinkture pa lahko zmehčamo in zgladimo tudi brazgotine.
Poparek pripravimo tako, da eno čajno žličko zdrobljene posušene korenine prelijemo z 200 ml vrele vode, lonček pokrijemo in pustimo stati 15 minut nato ga precedimo. Na dan lahko spijemo 2 do 3 skodelice čaja, vendar pitje po nekaj tednih prekinemo. Čaj učinkuje proti navadnim glistam in trakulji. Pospešuje izločaje urina in potenje, uporabljamo ga tudi za grgranje pri aftah v ustni ali žrelni votlini.
Kis pripravimo tako, da v 200 ml domačega jabolčnega kisa dodamo nastrgano korenino, dodamo vejico žajblja in namakamo preko noči, nato ga precedimo in zmešamo z enako količino vode, mešanico uporabljamo namesto ustne vodice, saj ta odpravlja bolečine pri zobobolu in zdravi vnete dlesni.
Opozorilo!
Če čaj uživamo v preveliki meri, lahko povzroča tudi bruhanje in driske.
Vsebine portala niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali s farmacevtom. Uporabite jih le kot vir splošnih informacij.