Brestovolistni oslad (Filipendula ulmaria)

    Brestovolistni oslad (Filipendula ulmaria) 1
    Deli naprej

    Brestovolistni oslad (Filipendula ulmaria) je doma iz Evrope, raste pa tudi v severni Ameriki.

    Pri nas raste na vlažnih travnikih, grmovju in ob bregovih rek po celi Sloveniji in je šele v 19. stoletju postala rastlina, ki so jo začeli uporabljati za zdravilne namene.

    Glede na zgodovinske zapiske, pa tudi ustna izročila, so cvetove brestovolistnega oslada potresali po tleh gradov in na porokah v cerkvi, saj naj bi preganjal glavobol.

    Brestovolistni oslad poznamo tudi pod drugimi različnimi imeni, kot so: močvirski oslad, brestovolistna sračica; po ljudskem izročilu pa tudi: divje latje, gomoljasti oslad, travniški oslad, medvedovo latje, medvejka …

    Je trajna rastlina, ki zraste v višino tudi do 2 metra, korenine so plazeče, iz korenin poženejo robata rdečkasta stebla. Listi so dlakavi, jajčaste oblike in na robovih nazobčani.
    Rastlina cveti od junija do avgusta, cvetovi so beli, do rahlo rumene barve in združeni v socvetju in imajo vonj po grenkih mandeljnih.

    Zdravilni učinki in lastnosti

    Zanimivo je zlasti njegovo ime sračica, ki naj bi nakazovalo njegovo zdravilnost pri prebavnih motnjah.
    Čaj pospešuje tudi potenje pri povišani temperaturi, pomaga tudi pri gripoznih in revmatičnih obolenjih, bolečinah v mišicah in sklepih.
    Brestovolistni oslad pomaga pri uravnavanju tudi izločanja urina, čisti kri, blaži glavobol in uravnava izločanje kisline v želodcu, umirja zgornji prebavni trak. Učinkovitost zdravljenja je odvisna od prisotnosti fenolnih sestavin, kot so flavonoidi, saliciati in črelovin.

    Nabiranje in shranjevanje

    Tako cvetove kot liste nabiramo v času tik pred cvetenjem, preden se cvetovi popolnoma odprejo. Korenine nabiramo v času po cvetenju. Nabiramo v suhem vremenu, stran od cest in mest.

    Nabrano zelišče sušimo v senčnem in zračnem prostoru, koreninski del pa moramo dobro očistiti pred sušenjem in po njem, da odstranimo ostanke zemlje. Korenine najlažje posušimo tako, da jih obesimo in ko so suhe, jih shranimo, tik pred uporabo pa korenine zdrobimo. Cvetove posušimo v senčnem zračnem prostoru čim hitreje da obdržijo barvo. Hranimo v zaprti posodi primerni za shranjevanje živil, v suhem temnem prostoru.

    Priprava čaja in tinkture

    Čaj pripravimo tako, da dve čajni žlički zelišča prelijemo z 250 ml vroče vode in pustimo stati 10 minut in nato precedimo.

    Pijemo ga do 3 krat na dan, še vročega, posebno pri prehladnih obolenjih.

    Učinkovita tudi tinktura brestovolistnega oslada. Zaužijemo 20 kapljic tinkture skupaj z vodo.
    Tinktura je alkoholni izvleček določenih zdravilnih učinkovin, ki jih vsebuje zdravilna rastlina in se v alkoholu ohranijo več let. Pozitivna stran tinkture je tudi ta, da vsebuje več zdravilnih učinkovin, kot če bi si pripravili samo čaj iz iste zdravilne rastline. Tinkturo pripravimo tako, da rastlino namočimo v alkohol za približno mesec dni.

    Za lajšanje revmatičnih bolečin si iz poparka naredimo obkladek, ki ga položimo na boleče mesto.

    Pomembno!

    Pripravkov iz Brestovolistnega oslada (Filipendula ulmaria) naj ne bi jemali skupaj s salicilatnimi zdravili, kot je aspirin, saj poveča odmerek. Uživanje tudi ni priporočljivo za nosečnice, doječe matere in otroke. Tudi čezmerno pitja čaja zaradi vsebnosti čreslovin ni priporočljivo.


    Vsebine portala niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali s farmacevtom. Uporabite jih le kot vir splošnih informacij.