Travniška kozja brada – ena najokusnejših travniških rastlin

    Travniška kozja brada - ena najokusnejših travniških rastlin
    Deli naprej
    • 21
      Shares

    Travniška kozja brada (Tragopogon pratensis) je zelo pogosta rastlina na naših travnikih in četudi je zdravilna in polna koristnih mineralov, je žal pri nas premalo cenjena.  Lahko jo najdemo po celi Sloveniji, le v gorskem svetu severozahodne Slovenije ne. Najraje rase na svežih, s hrano zmerno bogatih tleh. Ste vedeli, da Angleži  kozji bradi pravijo tudi Jack go to bad at noon (Jack gre spat opoldne)? Zakaj? Ker se cvetovi odprejo ob jutranjem soncu in zaprejo sredi dneva.

    Lastnosti travniške kozje brade

    Kozja brada je dvoletnica iz družine radičevk, tako kot radič, solata in tudi regrat. V prvem letu zraste listna rozeta, v drugem letu pa steblo in cvetovi. Steblo je pokončno, redko razvejano, modrikastozelene barve in golo, v spodnjem delu včasih puhasto dlakavo. Zraste v višino do 60 cm. Koren je mesnat, vretenast, z zunanje strani rjav, znotraj bel in vsebuje veliko mlečnega soka.

    Pri dnu steblo objemajo dolgi, priostreni suličasti listi. Spodnji so dolgi do 20 cm, zgornji pa krajši in bolj pokončni.

    Na koncu poganjkov se razvije cvetni košek, premera 5 cm, ki ga tvori socvetje živo rumenih jezičastih cvetov, ki so nekoliko daljši od ovojkovih listov.

    Mnogi travniško kozjo brado na prvi pogled zamenjajo z arniko, vendar pa razliko lahko hitro ugotovimo, če pogledamo njen cvetni košek, saj ima arnika v sredini cevaste cvetove, podobno kot ivanjščica ali marjetica, travniška kozja brada pa, kot smo že zapisali, le jezičaste.

    Rastišče travniške kozje brade

    Travniška kozja brada je razširjena po celi Evropi in Aziji, uspeva pa tudi v obeh Amerikah in Avstraliji. Raste na plodnih in vlažnih področjih, najdemo jo ob potokih, po travnikih in pašnikih in ob poteh vse do 1500 metrov nadmorske višine.

    Travniška kozja brada je medovita rastlina, ki se razmnožuje s semeni.

    Uporaba travniške kozje brade

    Uporabimo lahko celo rastlino – koren, mlade poganjke, popke in liste. Koren vsebuje veliko inulina, najbolje ga je pripraviti kuhanega, čeprav so mladi koreni dobri tudi surovi. Ostale dele rastline lahko uporabimo surove v solatah ali jih dodamo npr. v juho ali omleto. Srčika mladega stebla je prijetnega, sladkega okusa, ki jo lahko jemo tudi surovo.

    Travniška kozja brada – ena najokusnejših travniških rastlin
    4.3 (86.67%) 6