Sibirska borovnica (Lonicera kamtschatica)

    Sibirska borovnica (Lonicera kamtschatica) 1
    Deli naprej

    Sibirska borovnica, Lonicera kamtschatica, je vrsta jagodičevja, ki je dobila tudi slovensko ime, modro kosteničevje ali pa haskap jagode, nekateri pa jo poznajo tudi pod imenom majske jagode, saj začnejo zoreti že v mesecu maju.

    Domovina sibirske borovnice je na polotoku Kamčatka v Sibiriji, uspeva pa tudi na Kitajskem, v Kanadi, na Poljskem in na Japonskem kjer jo imenujejo haskap jagode. V tradicionalni medicini so jagode sibirske borovnice uporabljali pri zdravljenju artritisa, srca, želodca, oči in tudi jeter.

    Zdravilni učinki in lastnosti

    Sibirska borovnica vsebuje veliko antocijanov, proantocijanov in flavonoidov, ki imajo antikarcerogeno, antibakterijsko in antialergijsko delovanje. Pa tudi vitamina C, B in provitamin A, veliko natrija, magnezija, kalija, kalcija, fosforja, mangana, bakra in silicija. Sladkor, ki ga vsebuje, pa ima največ glukoze, manj saharoze in zelo malo fruktoze. Zaradi svoje sestave, sibirske borovnice imenujejo tudi jagode večne mladosti.

    Uživanje sibirskih borovnic pozitivno vpliva na bolezni jeter, srca, želodca, glavobola, artritisa, oči in kožne bolezni.

    Sibirska ljudstva poleg plodov v zdravilne namene uporabljajo tudi cvetove, vejice in liste, saj poparek iz listov zdravi vnetja oči in grla, prevretek vejic pa deluje proti bakterijsko na sečila, toda pozitivni učinki so manjši, če sibirsko borovnico gojimo v toplejšem podnebju.

    Nabiranje in shranjevanje

    Sibirska borovnica, Lonicera kamtschatica, je trajna grmovnica, ki je zelo odporna na nizke temperature. Zrase od 1 do 2 m visoko. Cveti zgodaj spomladi, že v mesecu marcu, z lepimi belo rumenimi cvetovi, ki so dolgi tudi do 2 cm, plodovi pa so temno modri, valjaste oblike, dolgi tudi do 3 cm in jih obiramo v mesecu maju in juniju.
    Plodovi so sladko kiselkastega okusa in nas lahko spominjajo na slive. Nabrane sibirske borovnice moramo zelo hitro uporabiti, najbolje je, da zaužijemo sveže, ali pa jih predelamo v marmelado, sok, sirup, lahko jih zamrznemo ali posušimo.  Priporočljivo je, da jih posušimo v najkrajšem možnem času, zato je najboljše, da uporabimo sušilec sadja in zelenjave, pri naj temperatura sušenja ne preseže 40 °C. Posušene borovnice najprej shranimo v papirnato vrečko, ko pa smo prepričani, da so dovolj suhe, jih lahko prestavimo v zaprto posodo, primerno za shranjevanje živil.

    Priprava čajev in uporaba borovnic

    Največ sibirskih borovnic uporabimo v kulinariki, za pripravo raznih peciv, jih predelamo v marmelade, džeme, sirupe in sokove, kot tudi ostale vrste borovnic, jagod in jagodičevja. Zaradi kratke obstojnosti nabranih borovnic, saj tudi v hladilniku hitro uvenijo in izgubijo vse koristne lastnosti, jih uživamo sveže, saj tudi zorijo postopoma.

    Čaj pripravimo kot prevretek tako, da eno ali 2 čajni žlički suhih sibirskih borovnic damo v posodo z 250 ml hladne vode, nato pa pripravek zavremo in kuhamo 10 minut, na koncu ga precedimo. Kuhamo za vsako skodelico sveži čaj in ga pijemo 3 do 5 krat na dan. Otroci (starejši od 1 leta) naj bi zaužili manjše količine čaja, v primerjavi z odraslimi.

    Avtorica fotografije: Janja Žalik Jerebič.


    Vsebine portala niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali s farmacevtom. Uporabite jih le kot vir splošnih informacij.