Pšenica (Triticum) spada med najstarejše kulturne rastline na svetu. Spada v vrsto trav in izvira iz Mezopotamije, prvi so jo začeli pridelovati že Egipčani in se nato razširila po celem svetu. V Italijo je prišla v času Julija Cezarja, v Anglijo pa v času rimskih vdorov, Krištof Kolumb pa jo je prenesel na Karibsko otočje. Tudi v Sloveniji pridelujemo pšenico in to največ v Prekmurju.
Zdravilne lastnosti
Koristni vitamini, ki jih pšenica vsebuje so: B1, B2, B5, B6, B9, D, E in provitamin A, med minerali pa so pomembni kalij, kalcij in železo.
Pšenično zrno je sestavljeno iz:
- 8-15% vode,
- 2% maščob,
- 68-74% ogljikovih hidratov
- in 10-15% beljakovin, ki vsebujejo gluten, ki spada pod alergene.
Vse koristne sestavine zaužijemo s predelavo pšenice v različne vrste moke za prehranjevanje. Kvaliteta pšeničnega zrnja se je skozi desetletja zelo spremenila, saj se je z razvojem umetnih gnojil in načinom mletja pšeničnih zrn poslabšala kvaliteta pridelka.
Pšenični kalčki
Pšenični kalčki zrastejo iz zrna kot nova rastlina in tudi vsebujejo beljakovine, maščobe in vitamine E, B1, B2, B6, minerale kalcij, magnezij, železo, cink, kalij in fosfor, kot tudi niacin in folno kislino, uporabljamo jih kot dodatek raznim juham, omakam in solatam, iz njih pa lahko stisnemo tudi sok.
Pridelava in shranjevanje
Pšenica je enoletnica, ki zraste v višino do 150 cm in ima šopaste korenine, ki ne zrastejo globoko. Tanko steblo ima odebeljene ojačitve, na vrhu stebla pa se razvije klas v enostavno socvetje. Število klasov v socvetju pa nam pove kakšna je kvaliteta in količina pridelka, če ima klas manj kot 18 klaskov je pridelek slab. V svetu zraste 27 različnih vrst pšenice, pri nas jeseni sejemo ozimno pšenico, ki dozori od julija do avgusta naslednjega leta, čas je odvisen tudi od kvalitete zemlje in vremenskih pogojev in spomladi pomladno pšenico, ki dozori v jesenskem času. Zrna pšenice s postopkom obdelave spreminjamo v moko, ki je največji vir za prehranjevanje. Pšenico hranimo v silosih, če je shranjena pravilno je uporabna tudi več let.
Uporaba pšenice
Uporaba pšenice je najbolj razširjena v prehranski industriji, saj jo zmleto največ uporabimo za peko kruha, slanih in sladkih peciv. Večino je zmeljejo v moko, nekaj se je uporabi za industrijsko pridobivanje škroba, sladkorja in alkohola, medtem ko so zmleta pražena zrna odlična kot kavni nadomestek. Z mletjem pšenice dobimo najbolj zdravo polnozrnato pšenično moko, pšenično pol belo fino moko, ki jo uporabljamo za peko temnejšega kruha in kot dodatek pri peki drugih vrst kruha in pšenično belo moko za pripravo raznih sladic, peciva, kvašenega ter vlečenega testa. Pri mletju pa pridobimo tudi pšenične otrobe in pšenični zdrob.
Opozorilo
Vsebine portala niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali s farmacevtom. Uporabite jih le kot vir splošnih informacij.