Potonika (Paeonia officinalis) je zelnata rastlina, vrsta potonik, pri kateri stebla ne olesenijo in pri kateri se čez zimo ohrani samo razvejani koreninski del. Izhaja iz Male Azije in južne Evrope, kjer je že nekoč veljala za okrasno in zdravilno rastlino. Že stoletja jo gojijo kot zdravilno in okrasno rastlino tudi v Turčiji in Bolgariji.
Potoniko so že nekoč veliko uporabljali v ljudski medicini, v današnjem času, v sodobni medicini se ne uporablja, njena raba se je ohranila samo v homeopatiji.
Zdravilni učinki in uporaba
V ljudski medicini je bila uporaba zelnate potonike zelo razširjena, saj so uporabljali vse dele rastline, od korenin in cvetov, do semen.
Rastlina vsebuje veliko učinkovin, kot so: alkaloidi, hlapno olje, benzojsko kislino in asparagin.
S koreninami in semeni so zdravili božjast, vnetje sklepov, spodbujali bruhanje, zdravili krče, trebušne tegobe, srčno žilne bolezni, migreno, izčrpanosti, tudi kot krepilo telesa.
Cvetove so uporabljali za blažitev kašlja, zdravljenje zlate žile, srca in vnetje želodčne sluznice.
Potonika naj bi zaradi učinkovin, ki jih vsebuje, delovala tudi protimikrobno in protivnetno. Učinkovitost zdravljenja z zelnato potoniko strokovno niso utemeljena in se je njena uporaba ohranila samo v homeopatiji. Cvetovi vsebujejo antocianinska barvila, med katerimi prevladuje paeonin, ki dajejo potoniki čudovito barvo, ki jo uporabljajo tudi v kozmetiki.
Nabiranje in shranjevanje
Potoniko (Paeonia officinalis) lahko nabiramo za sušenje; korenine izkopljemo v času mirovanja rastline, to je v poznem jesenskem času, pa vse do zgodnje pomladi, cvetove pa nabiramo v času bujnega cvetenja.
Korenine dobro očistimo od zemlje, jih narežemo na drobno in jih posušimo, pri sušenju korenin, si lahko pomagamo z električnim sušilcem sadja in zelenjave, pri tem pa moramo paziti, da temperatura ne preseže 40 °C.
Pri sušenju cvetov pa moramo paziti, da jih sušimo v senci, na zračnem prostoru, da ne izgubijo svoje intenzivne barve.
Posušene korenine, cvetove in semena hranimo v zaprti posodi, primerni za shranjevanje živil, v temnem in suhem prostoru. Obstojnost barve v posušenih listih je samo osem do deset mescev, potem postanejo cvetovi umazano rjave do črne barve. Posušene cvetove potonike, ki so obdržali barvo, pa lahko uporabimo za polepšanje čajne mešanice.
Priprava čajnega napitka
Če se odločimo za kuhanje čaja, prelijemo eno žličko zdrobljenih suhih cvetov ali korenin z 200 ml vrele vode, čajnik pokrijemo in počakamo deset minut, nato čaj precedimo. Pri prevelikem uživanju čaja iz potonike se nam lahko pojavijo težave pri vnetju želodčne in črevesne sluznice, trebušni krči, driska in bruhanje.
Pripravkov iz potonike pa ne smejo v nobenem primeru uporabljati nosečnice in doječe matere.
Učinkovitost potonikinih pripravkov še ni raziskana in ni utemeljena, zato se njena uporaba ne priporoča.
Vsebine portala niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali s farmacevtom. Uporabite jih le kot vir splošnih informacij.