Kávovec (Coffea) je zimzeleno drevo ali grm, ki je prvotno rastel v gorovju Jemen na Arabskem polotoku, zato je tudi dobil ime Arabski kavovec, uspeval pa je tudi v jugozahodnem višavju Etiopije in jugovzhodu Sudana, poznan pa je tudi kot kavni grm v Arabiji, gorska kava ali kava Arabica. Nasadi kavovca so se v 13. stoletju najprej razširili po Arabskem polotoku, od tam pa se je razširil v Indijo. V Evropo so začeli uvažati kavovec približno leta 1650, kjer so tudi v Angliji odprli prve kavarne.
Na svetu obstaja več kot 120 vrst kave, ki jo gojijo in pridelujejo iz semen kavovca, najbolj sta priljubljeni Arabica (Coffea arabica), ki ima slajši okus in Robusta (Coffea canephora), ki vsebuje več kofeina. Arabski kavovec (Coffea arabica) gojijo predvsem zaradi njegovih prelepih zelenih listov in jagod, ki imajo okus podoben češnjam. Ta privlačna rastlina, najpogosteje jo gojijo tudi kot zimzeleni grm ali manjše drevo, zraste tudi do tri metre in pol visoko, obstaja pa tudi precej manjša pritlikava sorta, Coffea arabica nana, ki je tudi najbolj priljubljena med listnatimi dekorativnimi rastlinami.
Coffea arabica večinoma raste v tropih, na nadmorski višini od 600 do 1800 metrov. Barva listov, ti rastejo nasproti drug drugemu na kratkih pecljih, je svetlo zelena, listi so ovalne oblike z valovitimi robovi. Beli cvetovi rastejo v skupinah vzdolž veje, njihov vonj, ki spominja na kombinacijo jasmina in pomarančnih cvetov, pa bo napolnil vaš prostor. Cvetovi so beli in se le kratek čas zadržijo na drevesu, saj se iz njih hitro oblikujejo plodovi. Sprva so ti zeleni, jagode pa postopoma porumenijo. Ko je plod zrel, postane temno rdeče barve, znotraj trdega ovoja se nahajata dve semeni.
Pridelava kave
Kavno zrno je seme kavovca, ki se nahaja znotraj rdečega ploda, imenovanega češnja. Vsaka češnja vsebuje dve semeni obdani s pergamentno ovojnico in plastjo sladke celuloze. Zorenje plodov traja tudi do 9 mesecev, preden jih začnemo obirati, ker pa plodovi, ki so zreli in nezreli, rastejo na isti veji, je obiranje natančno in pomembno.
Najbolj zahteven način žetve je selektivno obiranje, pri katerem se delavci pomikajo od rastline do rastline in ročno obirajo le zrele svetlo rdeče plodove. Nezrele zelene plodove pustijo na grmih, kjer počakajo do naslednje žetve, prezreli plodovi pa sami padejo na zemljo.
Način priprave kvalitetnih zrn kave, takoj po obiranju, ko se plodove vnese v poseben stroj za proizvajanje pulpe, v katerem se zrna, zavita v pergamentno ovojnico, ločijo od ploda imenujemo mokri postopek. Proizvodnji pulpe sledi namakanje v velikih vodnih koritih, ki traja dva ali tri dni. V tem času se zrna ”operejo” in se v postopku fermentacije popolnoma osvobodijo ostankov pulpe. Poleg tega fermentacija sproži serijo kemičnih reakcij, ki okrepijo kakovost okusa pražene kave. Po fermentaciji so zrna posušena na soncu, nato se jim odstrani pergamentna ovojnica.
Suhi postopek obdelave zrn, pri katerem ne uporabljamo vode in se običajno uporablja za jagode kave, ki so bile obrane mehansko ali ročno do golega. Pri tem postopku jagode kave razporedijo po gumnu in jih pustijo, da se na soncu sušijo do dvajset dni. Ko se koža, meso in semena popolnoma posušijo, s stroji za luščenje zrna sprostijo iz lupin in pergamentne ovojnice. S suhim postopkom se pridobiva neoprana ali naravna kava.
Presajanje pa je postopek, pri katerem se zrna ločijo od nečistoč, ter ocenijo glede na obliko in velikost – večja zrna dosegajo višje cene. Zrna zelene kave se običajno pakirajo v 60-kilogramske vreče iz jute, ki so označene z identifikacijsko kartico in pripravljene na prevoz iz držav proizvajalk v pražarne po svetu.
Praženje kave
Kave iz različnih krajev prinašajo različne arome in ravnotežja med grenkim, sladkim in zaokroženim, zato je prava umetnost spražiti pravo kavo, ki bo imela vse lastnosti harmonične celote. Letine kave se spreminjajo iz leta v leto in prinašajo različne lastnosti celo v isti vrsti kave, zato prave formula za mešanje in praženje kave ni.
Sušenje
Med fazo sušenja zrna v postopku izhlapevanja izgubijo preostalo vlago, zaradi česar se njihova teža zmanjša za 20 %, njihova barva pa se spremeni v rumenkasto. Ta faza traja približno polovico celotnega postopka praženja. Postopek sušenja je bolj enakomeren in uspešen pri bolj homogenih zrnih zelene kave. V 45 minutah, v katerih zrna izgubijo približno 18 % svoje teže in pridobijo 60 % prostornine, se oblikuje 1500 substanc, ki ustvarjajo okus in aromo kav.
Praženje
Do največje spremembe pride med fazo praženja, v kateri se kava segreje na temperaturo 200 °C. Med to fazo se zrna zaradi notranjega tlaka, ki ga sproži ogljikov dioksid, napihnejo ter podvojijo v velikosti. Barva zrn sprva posvetli, vendar z naraščajočimi temperaturami kasneje, začne temneti, zrna pa izgubijo težo in postanejo bolj krhka.
Ohlajanje
Zadnji korak v postopku je ohlajanje praženih zrn. Postopek se običajno izvaja prek spiranja z vodo ali hlajenja z zrakom.
Kuhanje kave
Kuhanje kave je obred, ki ga lahko pripravimo na različne načine.
V Sloveniji je najbolj poznan način kuhanje kave kot prevretka, imenovanega turška kava. Mleto kavo damo v hladno vodo in jo segrevamo do vretja, da kava izpusti svojo aromo, ki se razširi po prostoru. Kofein, ki ga kava vsebuje, deluje na nas kot poživilo, ki ga najdemo tudi v pravem čaju, kakavu, in tudi protibolečinskih tabletah.
Preberite tudi: pitje kave je lahko koristno.
Vsebine portala niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali s farmacevtom. Uporabite jih le kot vir splošnih informacij.