Kapucinka, Tropaeolum majus, izvira iz Andov in je v Evropo prišla iz Južne Amerike. Prvi zapiski o njej izvirajo že iz 16. stoletja, imenovali so jo rdeči cvet Peruja.
Je enoletna rastlina, ki mraza ne prenese in mnogi jo zaradi raznobarvnih zvončastimi cvetov gojijo v vrtu kot okrasno rastlino. Nekateri jo poznajo tudi pod imenom kapucinček, kapucinska, indijska ali mehiška kreša ali slak. Poznano je, da so kapucinko uporabljali že Indijanci za razkuževanje ran, liste pa so uživali za blaženje kašlja, dobri poznavalci kapucinke pa jo imenujejo tudi kmečki penicilin.
Zdravilni učinki in lastnosti
Kapucinko, Tropaeolum majus, uporabljamo za različne zdravstvene težave, saj je močan antibiotik in deluje notranje in zunanje, antibiotično in protiglivično.
Z notranjo uporabo je učinkovita pri zdravljenju bronhitisa, prehlada, gripi, bolezni žolča in vnetju mehurja. Kapucinka tudi čisti kri, znižuje krvni sladkor in pri ženskah ureja menstruacijo, saj vsebuje gorčično eterično olje, flavonoide, karoten, škrob, pektin, tanin, saharozo, smolo, železo, magnezij, fosfor, žveplo in veliko vitamina C.
Za zunanjo uporabo pa uporabljamo kašo iz listov kapucinke kot razkužilo za rane, zdravljenju kožnih izpuščajev in ekcemov.
Nabiranje in shranjevanje
Kapucinka je grmičasto razrasla plazeča se rastlina s poleglim steblom, koreninski del je lasast in plitek, celotna rastlina ima rahlo pekoč okus, ki nas spominja na redkvico ali vodno krešo. Iz svetlo zelenega mesnatega stebla izraščajo peclji z značilno oblikovanimi listi in cvetovi, ki so oranžne in rumene barve, ploski in skoraj okrogli. Pecelj je na sredini listne ploskve. Listi so zgoraj svetleče se modro-zeleni, na spodnji strani pa svetlo zeleni. Kapucinka cveti od zgodnjega poletja do pozne jeseni, oziroma toliko časa dokler jih ne zažge slana.
Ko cvet odcveti, se iz plodnic izoblikuje en centimeter velik, sprva zelen in pozneje rjavkast plod. Nabiramo jo v času bujne rasti: cvetove od junija do septembra; liste od maja; popke junija, julija in avgusta, semena pa od julija do septembra.
V kulinariki uporabljamo popke in še zelena semena kapucinke, ki jih naložimo v kozarec, prelijemo z jabolčnim kisom in jih po dveh mesecih uporabljamo kot nadomestilo za kapre.
Kapucinke (Tropaeolum majus) ne sušimo, saj s sušenjem izgubi večino zdravilnih učinkov.
Priprava čajev, tinkture in sedežne kopeli
Za pripravo čaja uporabimo cvetove in liste.
Štiri žlice zelišča prelijemo z enim litrom vroče vode, počakamo 10 do 12 minut, nato čaj precedimo in ga po požirkih uživamo preko celega dne.
Tinkturo pripravimo tako, da približno 100 g svežih listov in semen prelijemo 500 ml 60-70 odstotnim močnim alkoholom.
Prelita mešanica naj stoji 20 – 25 dni v senci, pri tem jo dnevno tudi pretresemo, nato jo precedimo in shranimo v temno steklenico. Tinkturo uživamo štiri do šest tednov, dve žlički trikrat na dan razredčeno z malo vode za krepitev imunskega sistema.
Sedežno kopel pripravimo iz 100 g svežih cvetov in listov, ki jih prelijemo s petimi litri vrele vode, pustimo stati 15 do 20 minut, nato precedimo in tekočino uporabimo za sedežno kopel za uravnavanje mesečnega perila.
Uživanje kapucinke pa odsvetujemo pri rani na želodcu ali dvanajstniku, ledvičnih obolenjih. Prav tako ni priporočljivo, da jo uživajo majhni otroci.
Vsebine portala niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali s farmacevtom. Uporabite jih le kot vir splošnih informacij.