Divji kostanj

    Deli naprej
    • 27
      Shares

    Čeprav divjega kostanja v prehrambene namene ne nabiramo, se vseeno odpravite v gozd in ga naberite, saj je zelo zdravilen in velja za enega izmed boljših zdravil za ožilje. Naj postane del vaše domače lekarne. Zakaj, pa si preberite v nadaljevanju.

    Divji kostanj

    Divji kostanj, Aesculus hippocastanum, je do 30 metrov visoko drevo, katerega prepoznamo po košati drevesni krošnji. Pogosto ga lahko opazimo tudi v parkih, ob cestah. In seveda v gozdu. Cveti v maju, njegovi cvetovi, grozdaste oblike, so bele ali nežno rožnate barve. Plod je skrit v bodičastem ovoju in ko se le-ta odpre iz njega pade divji kostanj, ki je gladek, svetleče se rjave barve z belo liso.

    V zdravilne namene nabiramo domala vse dele rastline: listje, cvetove, skorjo (lubje) in plodove.
    Plodove, katere nabiramo v jeseni, sveže olupimo in posušimo. Posušen divji kostanj zmeljemo v prah, katerega hranimo v temnem prostoru.

    Zdravilni učinki divjega kostanja

    Kljub temu, da divji kostanj morda ni tako priljubljen kot pravi kostanj, s katerim se v jesenskem času še kako radi posladkamo, je tudi divji kostanj zelo zdravilen in, kot že v uvodu omenjeno, velja za enega najboljših zdravil za ožilje. Razlog se skriva v tem, da plodovi divjega kostanja vsebujejo učinkovino, imenovano escin, ki vpliva na boljše kroženje krvi po žilah.

    Kostanjev prah se odlično obnese tudi pri blaženju težav z počenimi žilami, odprtih ranah, zmečkaninah, zlomih in razširjenih venah. Pa tudi zoper katarje vseh vrst, ozeblinah, prebavnih motnjah, tromboflebitisu, pa tudi pri krvnih strdkih, protinu in tudi pri kapi in kožni tuberkulozi. Pomaga tudi pri vnetju grla, utrujenih glasilkah in angini.

    Prah uživamo trikrat dnevno med jedjo in sicer zaužijemo zgolj za noževo konico kostanjevega prahu. Kasneje, ko se stanje izboljša, lahko odmerek zmanjšamo in kostanjev prah uživamo le še enkrat dnevno.
    Za lajšanje težav in zdravljenje angine, vnetja in lajšanje stanja utrujenih glasilk kostanjev prah s prstom skušamo nanesti čim bolj globoko v grlo. To počnemo vse dokler se stanje ne izboljša, prah pa v grlo lahko nanesemo večkrat dnevno in pri tem pazimo, da prah ne zaide v sapnik. Po nanosu vsaj pol ure ne jemo in ne pijemo.

    Zelo zdravilen je tudi čaj, ki ga skuhamo iz skorje in se obnese pri notranjih krvavitvah, belem toku, povečani prostati, kronični driski, pri vnetju in razširjenih venah.
    Tinktura divjega kostanja, katero naredimo iz cvetov, katere nabiramo v maju, ko divji kostanj cveti, pa se obnese za lajšanje težav živčnih vnetij in revme.

    Divji kostanj
    5 (100%) 3