Dišeči kromač (Myrrhis odorata)

    Dišeči kromač (Myrrhis odorata)
    Deli naprej
    • 25
      Shares

    Kromač je trajna rastlina iz družine kobulnic. Na pogled je precej podoben obema strupenima kubulnicama – navadnemu steničjaku in pikastemu mišjaku. Od obeh strupenih rastlin se razlikuje po vonju. Dišeči kromač namreč zelo prijeteno diši, medtem ko imajo listi drugih dveh rastlin zelo neprijeten vonj. Kromač izvira iz srednje Evrope, vendar jo lahko najdemo po vsej Evropi, najpogosteje nad 1000 metri nadmorske višine. Največkrat ga srečamo tam, kjer je veliko vlage, med grmovjem in ob robu gozdov.

    Kromač – zanimivosti

    Kromač je priljubljena vaška rastlina, ki je osvojila številna srca ljubiteljev sladkega okusa. Korenine so pogosto kuhali starim ljudem, ki so bili brez nasmeha in brez poguma, ker naj bi dvignile njihovo razpoloženje in pregnale črne misli.

    Ime dišečega kromača-Myrrhis izhaja iz grškega izraza in pove, da diši po smolnatem izvlečku puščavskih dreves. Za takšno poimenovanje je odgovoren italijanski botanik Giovani Scopoli, ki je kot zdravnik petnajst let služboval v Idriji in se prav tam srečal s kromačem, ki je edini predstavnik svojega rodu na naših tleh.

    Kromač – kaj in kdaj nabiramo

    Kromač je ena prvih pomladnih rastlin in tudi jeseni je med tistimi, ki se poslovijo med zadnjimi. Mlade liste nabiramo od maja do julija, ko so mehki in sočni ter jih uporabljamo  v kulinariki in kot zdravilno zelišče. Odrasla rastlina lahko zraste do dva metra visoko. Cvetovi so kobuli, sestavljeni iz drobnih belih cvetov in so odlične paša za čebele. Iz cvetov se razvijejo podolgovati do dva centimetra dolgi aromatični in bleščeči zeleni plodovi, ki s starostjo oziroma zrelostjo postanejo temno rjavi oziroma črni in dišijo podobno kot janež. Korenina je rjave barve in bolj debela ter ima aromatično belo meso, samo steblo pa je plitvo, votlo in brazdasto. Kromač ima užitno korenino, ki jo izkopavamo preden odženejo listi oziroma, ko ti že odmrejo, kromač je potrebno dobro poznati, če ne  raje pustimo pri miru.

    Kromač – uporaba

    Dišeči kromač danes največ uporabljamo kot začimbo po vsej Evropi. V ljudskem zdravilstuv so kromač uporabljali za zdravljenje sladkorne bolezni, menstrualnih težav, bolezni dihal in dihalnih poti, bolezni prebavil in mehurja, okužb, ki jih povzročajo bakterije, nalezljivih bolezni, kot so ošpice, koze …

    Kromač se zaradi okusa prilega tako sladkim kot slanim jedem, uporablja se za pripravo sladic, solat, enolončnic, zelenjavnih juh, marmelad, aroma za alkoholne pijače, sadne sokove. Kromač dobro prenaša mraz, zato ga najdemo tudi na Islandiji in Fererskih otokih, kjer seveda sodi med zelo cenjeno zelenjavo.

    Kromač – zdravilni učinki

    Listi kromača vsebujejo cink, magnezij, železo, kalcij, beta karoten in delujejo kot antibakternik, antiseptik, antiasmatik. Kromač pospešuje izločanje sluzi in učinkuje pri napenjanju v trebuhu in pospešuje prebavo, spodbuja delovanje jeter in žolča ter pripomore k bolj zdravi krvi. Kromač tudi izboljša razpoloženje saj gre njegov aromatičen vonj v tisti del možganov, kjer so čustva in pripomore k sproščanju le teh. Pomaga pri »ženskih boleznih«, – pri težavah v menstrualnem ciklu. Dišeči kromač koristi sluznici in dihalom, predvsem pri kašlju in astmi, je odlično »čistilo« za sečne poti,  blaži vnetja in razkužuje.

    Kromač – čaj

    Dve žlički listov (suhih ali sveže nabranih) prelijemo z vrelo vodo, pustimo stati petnajst minut, precedimo in popijemo po požirkih.

    Kromač – tinktura

    V žganju namočimo narezane bele dele rastline, ki jo odrežemo tam, kjer rastlina pride iz zemlje, kromačeva tinktura ima zelo lep vonj in izboljšuje presnovo.

    Kromač v kuhinji – fižol z dišečim kromačem

    Fižol operemo in namočimo čez noč, naslednji dan ga skuhamo, da nas bo manj »napenjalo« dodamo žličko sode bikarbone. V »globoko«  skodelico damo fižol in vodo v kateri se je kuhal, dodamo nekaj kapljic bučnega olja, narežemo čebulo, liste in mlado steblo kromača, premešamo in »dekoriramo« z listi kromača.

    Kromačev sirup

    Iz listov dišečega kromača lahko pripravimo aromatičen sirup, ki ima čudovito aromo po Bronhi bonbonih. Vsebuje eterično olje, ki je po sestavi podobno janeževemu.

    Kromačev sirup – sestavine:

    • tri pesti listov dišečega kromača,
    • dva litra vode,
    • 2,5 kg sladkorja,
    • 50 g citronske kisline.

    Kromačev sirup – priprava

    Sladkor najprej zmešamo z vodo, vse skupaj prevremo in ohladimo. Dodamo citronsko kislino. Potem vzamemo liste kromača in jih zrežemo. Tri četrtine namočimo v mešanici prevrete vode, sladkorja in citronske kisline. Po pretečenem času liste vzamemo iz vode in vanjo dodamo še preostalo četrtino listov. Vse skupaj pustimo za 24 ur stati v hladilniku. Nato liste vzamemo ven in jih dobro stisnemo.Tekočino preo cedila in krpice precedimo v steklenice. Sirup je pripravljen.

    Slika je simbolična

    ”Opozorilo”
    Pri kobulnicah moramo biti zelo previdni, ker je med njimi nekaj smrtno nevarnih rastlin. Poleg že na začetku omenjenih – pikastega mišnjaka in steničnika – je zelo nevarna tudi trobelika, ki pa je v Sloveniji zelo redka. Če nabiramo kromač (nekateri mu pravijo »divji janež«), moramo imeti zelo dober nos-vonj,saj ima kromač vedno vonj po janežu. Če pa kljub vsemu nismo najbolj sigurni je dobro, da je z nami dober poznavalec kromača.

    Kromač prinaša v naš organizem »sončne žarke« in poskrbi za naše dobro razpoloženje.

    Dišeči kromač (Myrrhis odorata)
    5 (100%) 6