Žitarice so velika družina kulturnih rastlin, ki so že od kamene dobe naprej, saj so jih že zelo zgodaj pričeli organizirano pridelovati na rodovitnih poljih današnje Turčije, Jordanije in Iraka. Vse od kamene dobe pa do danes so žitarice glavni vir pridobivanja škroba in ogljikovih hidratov v prehrani. Z razvojem civilizacije, se je delitev gojenja žitaric razdelila na pogoje za rast in na zemljepisno lego. Pšenico in rž so pridelovali na zahodu, riž in in proso na vzhodu, v Afriki in v Srednji ter Južni Ameriki pa koruzo. V današnjem času se žitarice gojijo in prodajajo po celem svetu.
Vrste žitaric
Pšenica
Gojili so jo že pred 12.000 leti v nižinah Mezopotanije. Vsebuje za nas koristne vitamine: B1, B2, B5, B6, B9, D, E in provitamin A, med minerali pa so pomembni kalij, kalcij in železo. Zaradi industrijske predelave pšenice, pa večje uživanje mletih izdelkov negativno vpliva na naše zdravje. Zrno pšenice vsebuje od 8-15% vode, 10-15 % beljakovin, do 2% maščob, ter kar 68-74% ogljikovih hidratov. Glavna beljakovina v pšeničnem zrnu je zloglasni gluten, ki spada med pogoste alergene.
Ječmen
Zelo staro in že malo pozabljeno žito, ki izvira iz Etiopije in Azije in so ga gojili že pred več kot 7000 leti tako za hrano človeka, kot živali. Ječmen vsebuje beta karotene, folno kislino, kalcij in vitamine B, ima tudi veliko železa, amino kislin in mineralov. Bogat je z vitaminom K, F, P, bakrom, kalijem, magnezijem, cinkom, dobrodejno vpliva na artritis, astmo, težave s kožo, impotenco. Deluje proti zaprtju, debelosti, sladkorni bolezni. Pomaga ob težavah srca in problemih z ledvicami.
Ajda
Izvira iz Kitajske in so jo v Evropo prinesli križarji, največ je pridelajo na Kitajskem, v Rusiji, Ameriki, Kanadi, Franciji, Nemčiji in Italiji. V Sloveniji je po pisnih virih prvič omenjena leta 1448. Ajda vsebuje tudi veliko esencialnih aminokislin, vitaminov in mineralov. Predvsem je bogata z vitamini B-kompleksa (B1, B2 in B6), minerali, kot so: cink, magnezij, kalij, mangan, baker, fosfor in železo. Ajda ugodno učinkuje na srce in ožilje. Uživanje čaja lahko pomaga pri visokem krvnem tlaku (tudi očesnem), demenci in sladkorni bolezni.
Koruza
Enoletna žitarica, ki izvira iz naravne rastoče divje koruze iz perujskih Andov, kjer so jo udomačili v Mezoameriki (zgodovinsko področje Mehike, Nikaragve do Kostarike). Bogata je z vitamini: B, C in E in minerali: železo, cink, selen, mangan, kalij in magnezij. Kalij pomaga vzdrževati normalen krvni tlak in regulira količino vode v telesu, magnezij med drugim skrbi za učinkovito delovanje mišic in živcev, vitamini skupine B so odgovorni za presnovo in razgradnjo aminokislin, ogljikovih hidratov in maščobnih kislin.
Proso
Zelo drobna žitarica, ki izvira iz Azije in Afrike, kot kulturna rastlina se prvič pojavi pred 7000 leti na področju Kavkaza in Kitajske. Proso vsebuje beljakovine, maščobe ogljikove hidrate in druge za zdravje koristne snovi. Vsebuje veliko fosforja, magnezija, kalija, železa, kalcija in vitamine skupine B. Pospešuje potenje in odvajanje vode in je naraven antibiotik. Vsaj en tedenski obrok, v katerem je tudi proso, čisti črevesje, preprečuje razvoj gnilobnih bakterij in razstruplja telo.
Oves
Izvira iz iz Vzhodne Evrope in so ga najprej uporabljali zgolj za krmo živali, šele nato za prehrano ljudi. Pomaga zniževati raven sladkorjev v krvi, blagodejno deluje na črevesje, saj ga razstruplja in pomaga obnavljati organizem. Ker vsebuje vse vitamine skupine B, tako med drugim vpliva na čiščenje krvi in njeno obnavljanje, pozitivno vpliva na rdeče krvničke, skrbi za boljši vid in preprečuje nastanek mrene. Vsebuje tudi vitamin D, ki deluje proti rahitičnosti (proti šibkim, slabim kostem).
Rž
Kušno žito, ki je sorodno ječmenu in pšenici, največ ga uporabljajo Skandinavci, pridelujejo pa ga tudi v srednji Evropi in Rusiji. Rž vsebuje beljakovine, ogljikove hidrate, maščobe in vlaknine, poln je tudi mineralov kot so, mangan, fosfor, kalij, cink, magnezij selen in železo. Rž vsebuje tudi 4 vitamine (B1, B6, C in E), ki imajo med drugim antioksidativne učinke, zato redno uživanje te žitarice nedvomno pripomore tudi h krepitvi imunskega sistema.
Riž
Razširjen je po celem svetu, izvira iz Južne in Jugovzhodne Azije in Afrike, zato so tudi vrste razdeljene na azijsko in afriško. Tehnološki proces obdelave riža zelo vpliva na njegovo hranilno vrednost. Nebrušen riž vsebuje več prehranskih vlaknin, še enkrat več mineralov (kalij, magnezij, fosfor, kalcij, cink in vitaminov iz skupine B), saj se te snovi skrivajo v semenski ovojnici in kalčku, ki ju z brušenjem odstranijo. Riž je nasiten, ne vsebuje glutena, je lahko prebavljiv in pomaga pri težavah s črevesjem in prebavo.
Kvinoja
Je vrsta južnoameriškega žita, ki ga imenujejo tudi perujski riž, vsebuje veliko železa, magnezija, fosforja in vitamine B. Ima pozitivne učinke na naše telo, saj preprečuje različne vnetne procese, deluje proti visokemu krvnemu pritisku in pomaga pri tvorbi nevronov, pa tudi tvorbi zdravega mleka pri ženskah, ki dojijo. Kvinoja vsebuje 9 esencialnih aminokislin, ki jih človeško telo vsakodnevno potrebuje, zato je popolno proteinsko živilo, ter dober nadomestek za meso.
Pira
Starodavna vrsta pšenice iz katere so se razvile novejše vrste pšenice, ki so imele večji hektarski donos, danes sejejo piro v višje ležečih krajih Slovenije, Evrope, Azije, Amerike in Kanade. Pira je bogata z dietnimi vlakninami in vsebuje veliko vitaminov skupine B, vitamine A, D in E ter veliko rudnin, kot so fosfor, železo, baker, mangan, cink, kobalt in magnezij. Pira nam pomaga pri razstrupljanju telesa, blaži stranjske učinke antibiotikov in uravnava nihanje sladkorja v krvi.
Predelava žitaric
Žitarice so že nekoč veljale kot idealna osnovna prehrana človeka saj so bogate z vitamini in minerali in imajo malo kalorij, veljajo celo za enega izmed najbolj zdravih živil, če uživamo nepredelane ali vsaj manj predelane. Za prehranjevanje uporabljamo žitarice v zrnu, ali predelane v različne polizdelke (zdrob, moka, …).
Vsebine portala niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali s farmacevtom. Uporabite jih le kot vir splošnih informacij.