Breskev (Prunus persica) je manjše sadno drevo, ki ima svojo domovino v Perziji, zato so naši predniki plod imenovali tudi perzijsko jabolko. Drevo se je hitro razširilo v Grčijo, kjer so ga prevzeli Rimljani v 4. stoletju in ga prenesli v naše kraje. Breskev najbolj uspeva v toplih tropskih krajih, zato so največji pridelovalci breskev Južna Afrika, Nova Zelandija in Amerika. V Evropi so največje pridelovalke breskev Italija, Grčija in Španija. V Sloveniji breskve uspevajo v vinorodnih krajih, saj so cvetovi zelo občutljivi na mraz. Ljudski imeni za breskev sta tudi, perzijsko jabolko in breskovjek.
Breskve lahko delimo na veliko število vrst, najbolj poznani sta bela breskev, ki je bolj zgodnejša in rumena breskev, ki je bolj aromatična in vsebuje več hranilnih snovi. Breskev vzgajamo predvsem zaradi vitaminskega, okusnega in aromatičnega ploda, ki ima sladek in osvežujoč okus, zaradi katerega breskev štejemo za kvalitetno in rentabilno sadje. Breskev vsebuje zelo veliko vitaminov, C, B1, B2, B3, B6 in provitamin A, med minerali pa kalij, fosfor, kalcij, folno kislino in natrij, plodovi ki imajo rumeno sredico pa tudi betakaroten.
A ne le slastni in sočni sadeži, ste vedeli, da v zdravilne namene lahko uporabimo tudi cvetove in liste?
Cveti zgodaj spomladi, čas cvetenja pa je 10-14 dni, cvetove nabiramo v času polnega cvetenja. Liste in cvetove sušimo ločeno, v suhem zračnem prostoru in jih shranjujemo v zaprti posodi primerni za shranjevanje živil.
Uporaba sadežev, listov in cvetov
Že naši predniki so ugotovili koristno uporabo sadežev za prehrano, cvetove in liste pa za zdravilne napitke. Tudi v današnjem času so breskve zaradi koristnih in zdravih sestavin zelo zaželene in koristne, zato jih večkrat vključimo v prehrano kot sadeže, sokove ali kot različne shranke, ki si jih iz sadežev sami pripravimo ali kupimo v trgovini.
Uživanje breskev blagodejno vpliva na naš organizem, zato si le privoščite te slastne sadeže. Breskve namreč pomirjajo, osvežujejo, znižujejo telesno temperaturo, izboljšujejo prebavo, čistijo sečne poti in dvigujejo razpoloženje. V času sezone svežih breskev je priporočljivo, da si izberemo očiščevalni dan, ko bomo uživali samo breskve. Ker koščice breskve vsebujejo snovi iz katerih se v telesu razvije cianovodikova kislina, je priporočljivo, da breskvi, ki je namenjena majhnim otrokom, to odstranimo. Breskev ni primerna za prehrano sladkornih bolnikov.
Breskve so uporabne tudi v lepotilne namene, saj si iz sadežev lahko pripravimo tudi obrazne maske, za zdravo, lepo in osveženo kožo.
Cvetove breskve si lahko pripravimo v obliki čaja kot poparka in sicer tako, da 1 žlico posušenih cvetov prelijemo z 250 ml vrele vode, pustimo stati 3 do 5 minut, nato čaj precedimo, delno ohladimo in popijemo po pol skodelice na dan. Čaj nas pomirja in dviguje razpoloženje.
Prav tako lahko čaj v obliki poparka skuhamo iz listov, ki pomaga pri čiščenju krvi, znižanju telesne temperature in odganja gliste. Pripravimo ga tako, da 2 čajni žlički posušenih listov prelijemo z 200 ml vrele vode, lonček pokrijemo in pustimo stati 8 do 10 minut. Popijemo po tri skodelice dnevno.
Vsebine portala niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali s farmacevtom. Uporabite jih le kot vir splošnih informacij.